bêda misery; poverty; distress; (pomanjkanje) want, need, indigence; penury
huda bêda squalor
bêda, ki se ne da popisati misery that surpasses description
pasti v bêdo to fall into poverty
živeti v bêdi to live in dire want (ali in abject poverty), to suffer want, to be badly off, to be in dire straits (ali in straitened circumstances)
Zadetki iskanja
- bed|en [é] (-na, -no) armselig, elend, elendlich; (boren, klavrn) kärglich, kümmerlich; ostanki: traurig
bedno živeti vegetieren, dahinvegetieren
bedno bivališče das Elendsquartier - biti kot brat in sestra frazem
(o tesnem odnosu) ▸ mint két testvér
V drugem letniku sva hodila, potem sva bila kot brat in sestra. ▸ A második évfolyamban együtt jártunk, aztán olyanok voltunk mint két testvér.
Sopomenke: živeti kot brat in sestra - blagínja (-e) f benessere; agio, agiatezza:
živeti v blaginji vivere nel benessere - bóg (-á) m
1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
verovati v boga credere in Dio
vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
bog oče Dio Padre
pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione
2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
3. (v medmetni rabi)
a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
bog vedi, kod hodi chissà dov'è
če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
d) (za izražanje svarila, opozorila)
bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
f) (za izražanje najboljše želje):
bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
(pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'
4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
v vasi je bil mali bog in paese comandava lui
5. pren. (najvišji vzor) dio:
njegov bog je denar il denaro è il suo dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
PREGOVORI:
človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato - bogástvo (-a) n
1. ricchezza, ricchezze; bene, beni (tudi ekst.):
živeti v bogastvu vivere nell'agiatezza, come un papa
zapustiti komu svoje bogastvo lasciare a qcn. le proprie ricchezze
zdravje je največje bogastvo la salute è il massimo bene, il bene più prezioso
2. ricchezza; risorsa:
naravna, rudna bogastva ricchezze naturali, minerarie
3. knjiž. (velika raznovrstnost in množina) ricchezza, dovizia:
bogastvo barv dovizia di colori - boginja Fortuna frazem
(sreča) ▸ Fortuna istennő
Boginja Fortuna mu je hrbet obrnila že takoj po rojstvu; mati ga je zapustila in moral je živeti z očetom, s katerim pa se ni razumel. ▸ Miután megszületett, Fortuna istennő azonnal hátat fordított neki: az édesanyja elhagyta, és az apjával kellett élnie, akivel azonban nem jött ki.
Tudi s pomočjo boginje Fortune in domačih sodnikov so po podaljšku zmagali s 95:88. ▸ Fortuna istennő és a hazai bírók segítsége ellenére is csak 95:88-as győzelmet tudtak aratni a hosszabbítás után. - boglónaj inter. (v kmečkem okolju; izraža hvaležnost) grazie, Dio te ne rimeriti:
stokrat boglonaj! mille grazie!
za boglonaj pa me še toži e in segno di gratitudine mi cita in tribunale
od samega boglonaj se ne da živeti di soli grazie non si vive - bogovsk|i (-a, -o) figurativno göttlich, königlich
bogovsko živeti wie Gott in Frankreich
bogovsko se zabavati sich königlich amüsieren - bohémski, boémski bohème, bohémien, nomade
bohemska narava caractère moški spol bohème (ali fantaisiste)
boemsko živeti mener une vie de bohème - bórno adv. miseramente, poveramente, scarsamente; poco;
borno živeti campicchiare - bràt frère moški spol
starejši, mlajši brat frère aîné, cadet
telesni brat frère germain
biti bratje in sestre être frères et sœurs, être liés (ali unis) intimement (ali fraternellement)
živeti kot bratje vivre en frères
samostanski brat frère moški spol lai, convers moški spol
vinski brat buveur moški spol, copain moški spol - brezdélen désœuvré, inoccupé, oisif, inactif
brezdelno postopati badauder, flâner, musarder, traînasser, bayer aux corneilles
brezdelno živeti vivre dans l'oisiveté (ali le désœuvrement), ne rien faire - brezdélje, brezdélnost ocio m ; ociosidad f ; desocupación f ; inacción f ; inactividad f ; holgazanería f
živeti v brezdelju haragauear - brezdélno adv. oziosamente, nell'ozio, in ozio:
živeti brezdelno vivere nell'ozio - Budimpešta samostalnik
(glavno mesto Madžarske) ▸ Budapestveleposlanik v Budimpešti ▸ budapesti nagykövetodpotovati v Budimpešto ▸ Budapestre utazikpredmestje Budimpešte ▸ Budapest elővárosaveleposlanica v Budimpešti ▸ budapesti nagykövetobiskati Budimpešto ▸ felkeresi Budapestetživeti v Budimpešti ▸ Budapesten él - cigánski gipsy; gipsy-like; Bohemian; (madžarski cigánsk$) tzigane
cigánska godba gipsy band
cigánski orkester gipsy orchestra
cigánski voz gipsy caravan (ali van ali wagon)
cigánsko živeti to live like a gipsy, (redko) to gipsy - civilizacija samostalnik
1. (razvita družba) ▸ civilizációevropska civilizacija ▸ európai civilizációkrščanska civilizacija ▸ keresztény kultúraegipčanska civilizacija ▸ egyiptomi civilizációgrška civilizacija ▸ görög civilizációmajevska civilizacija ▸ maja civilizációminojska civilizacija ▸ minószi civilizációmikenska civilizacija ▸ mükénéi civilizációkretska civilizacija ▸ krétai civilizációsumerska civilizacija ▸ sumér civilizációizumrla civilizacija ▸ letűnt civilizációnapredna civilizacija ▸ fejlett civilizációcvetoča civilizacija ▸ virágzó civilizációzunajzemeljska civilizacija ▸ földönkívüli civilizációčloveška civilizacija ▸ emberi civilizációsodobna civilizacija ▸ modern civilizációdanašnja civilizacija ▸ mai civilizációdosežek civilizacije ▸ civilizáció vívmányazibelka civilizacije ▸ civilizáció bölcsőjespopad civilizacij ▸ civilizációk összecsapásapropad civilizacije ▸ civilizációk összeomlásaogrožati civilizacijo ▸ civilizációt veszélyeztet
2. neštevno (o stanju razvitosti) ▸ civilizációstopnja civilizacije ▸ civilizáció fokaAngleži se znajo norčevati iz sebe, to je visoka stopnja civilizacije. ▸ Az angolok tudják, hogyan kell viccet csinálni magukból, ez a civilizáció magas foka.napredek civilizacije ▸ civilizáció fejlődéseDokler imamo vojne, policijo, zapore, kriminal, smo v zgodnjih fazah civilizacije. ▸ Amíg tartanak a háborúk, rendőrségünk, börtöneink vannak és bűnözés, addig a civilizáció korai szakaszában vagyunk.
3. neštevno (o urbanem načinu življenja) ▸ civilizációvrnitev v civilizacijo ▸ visszatérés a civilizációbaživeti v civilizaciji ▸ civilizációban élpobegniti pred civilizacijo ▸ menekülés a civilizációbólKadar hočem pobegniti pred civilizacijo, se zaprem v delavnico. ▸ Ha menekülni akarok a civilizáció elől, bezárkózom a műhelyembe.rob civilizacije ▸ civilizáció pereménTudi tja med koče, zidane iz blata, prodira civilizacija v obliki plastične embalaže. ▸ A civilizáció a műanyag csomagolások formájában a vályogkunyhók közé is behatol. - človéški (-a -o) adj.
1. umano, dell'uomo:
človeško telo il corpo umano
človeška narava la natura umana
človeški rod genere umano
2. (ki kaže pozitivne človeške lastnosti) umano:
človeško ravnanje trattamento umano
3. (ki ima za človeka značilne lastnosti) umano
4. pren. (ki ustreza osnovnim potrebam človeka) umano, degno dell'uomo:
živeti človeško življenje vivere una vita degna dell'uomo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v ta pragozd še ni stopila človeška noga nella foresta vergine l'uomo non ha messo piede
zool. človeška ribica proteo (Proteus anguineus)
PREGOVORI:
motiti se je človeško sbagliare è umano - da (veznik) that (v predmetnih in osebkovih stavkih se često izpušča)
z namenom, da bi (in order) that
da ne bi lest, but
da le, samó da (če le) provided (that)
takó da so that, so as to + nedoločnik
kakor da, kot da as though
slišal sem, da je bolan I heard (that) he was ill
mislim, da bo prišel I believe (that) he will come
gotovo je, da je kriv it is certain (that) he is guilty
res je, da ni bil tam it is true (that) he was not there
recimo, da pride danes suppose (ali supposing) he comes today
jémo, da bi mogli živeti we eat that we may live
preberite to dvakrat, da ne pozabite! read it twice lest you forget it!
; ni še tako pozno, da naši sorodniki ne bi mogli še priti it is not too late for our relatives to come
bila je tako prijazna, da mi je pisala pismo she was so kind as to write me a letter
tu ni človeka, da ga jaz ne bi poznal po imenu there is no one here (whom) I could not name, there is no one here whose name I do not know
nikoli ne pride, da si ne bi izposodil denarja od mene he never comes without borrowing money from me
da on ni bil tako priseben, bi nas bilo razneslo vse na kosce but for his presence of mind, we might all have been blown to pieces
nikoli ne dežuje, da ne bi lilo (= nesreča ne pride nikoli sama) it never rains but it pours