Franja

Zadetki iskanja

  • bēlua (vulg. bēlba), slabše bellua, -ae, f (sor. z bēstia)

    1. žival: Pl., Lucr., quantum natura hominis pecudibus reliquisque beluis antecedat Ci., fera atque inmanis belua Ci., ingens belua H.

    2. poseb. velika žival, zver, zverina: Romulus silvestris beluae sustentatus uberibus Ci. ali Romulus et Remus cum altrice belua Ci. (o volkulji), saevis inimica virgo (= Diana) beluis H., beluae pellis Cael. volčja koža; (v obl. bēlba) o hijeni: Arn., o drugih kopenskih in morskih zvereh: Cu., T., genera beluarum, quae in rubro mari … gignantur Ci.; occ. poseb.
    a) slon: Cu., Sil., Fl., eone es ferox, quia habes imperium in beluas Ter., Inda belua O., Gaetula belua Iuv., beluarum manus Ci. slonov rilec.
    b) kaka mitološka zverina ali pošast: tum visam beluam vastam et immanem, circumplicatam serpentibus Ci., pestis et belua immanis (= Scylla) L., belua Lernae (= mnogoglava lernska kača) V., belua centiceps (= Cerberus) H.

    3. pren.
    a) (o neumnem človeku) bik, govedo, osel: Pl., Ter.
    b) (o predrznem, nesramnem, podivjanem človeku) zver, pošast, divjak: sed quid ego hospitii iura in hac inmani belua commemoro? Ci., taetram et pestiferam beluam ne … dimittatis cavete Ci., volo ego illi beluae (= Gallo) ostendere, me … L.; o abstr.: ignari, quanta belua esset imperium Suet.
  • bestia f

    1. žival; zver:
    bestie feroci krvoločne živali, zveri
    bestie da soma tovorne živali
    bestie da tiro vprežne živali
    lavorare, sudare, faticare come una bestia pren. garati kot črna živina
    vivere come le bestie živeti kot pes
    bestia rara pren. prava redkost (človek), redka žival
    bestia nera križ, huda nadloga, antipatija, obsesija:
    la matematica è la sua bestia nera matematika je njegova najhujša nadloga
    brutta bestia pren. huda stvar:
    la miseria è una gran brutta bestia revščina je presneto huda stvar

    2. pren. nasilnež, grobijan, srboritež:
    andare in bestia pobesneti
    diventare una bestia podivjati od jeze
    sta' zitto, bestia! molči, govedo!
  • bestia ženski spol žival; butec; surovež

    bestia de albarda tovorna žival
    bestia caballar konj
    bestia de carga tovorna žival
    bestia de tiro vlečna žival
  • bēstia -ae, f

    1. žival kot brezumno bitje (naspr. človek): bestiae volucres, nantes, agrestes, cicures, ferae Ci., mutae Ci., L., fera bestia Corn., N., L., Cu., genus bestiarum Plin. živalstvo; pren.
    a) kot psovka človeku živina, žival, beštija: mala tu es bestia Pl.
    b) šalj. mala bestia (= caper) o smradu po kozlu, ki veje izpod pazduhe: Cat.

    2. occ. divja žival, grabežljiva žival, zver(ina): immanitate bestias vincere Ci.; poseb. o zvereh, namenjenih za bojevanje v cirkusu z gladiatorji in zločinci: L., Sen. ph., aliquem bestiis obicere Ci. ep., pugnare (depugnare) cum bestiis Icti., ad bestias pugnare Vulg.; pl. bestiae met. = boj z zvermi: aliquem ad bestias mittere Asin. Poll. in Ci. ep. ali dare Icti., Gell., pronuntiare ad bestias Tert., condemnare aliquem ad bestias Suet., bestiarum condemnatio Icti. obsodba na bojevanje z zvermi.

    3. pren. ozvezdje Zver = Volk: Vitr. Bēstia -ae, m nom. propr. Bestija, priimek Kalpurnijevega rodu npr.: L. Calpurnius Bestia Lucij Kalpurnij Bestija, tr. pl. l. 121, konz. l. 111: Ci., S., Fl., Eutr.
  • bèstija ž (lat. bestia)
    1. zverina, žival
    2. ekspr. zver, krvolok
  • bête1 [bɛt] féminin žival

    bêtes à cornes, de somme, de trait rogata, tovorna, vlečna žival
    bête à bon Dieu (pika)polonica
    la bête humaine človek zver
    une méchante bête (figuré) zloben človek
    c'est une bonne, une brave bête to je dobričina
    bêtes d'abattoir klavna živina
    bêtes féroces, sauvages zveri
    bêtes ovines ovce
    grosse bête, grande bête! bedaček! tepček!
    bêtes à poil prašiči in ovce
    bêtes fauves jelenjad
    chercher la petite bête biti skrajno natančen, truditi se, da bi našli kakšno napako, nepravilnost; vse kritizirati
    faire la bête delati se nevednega, sprenevedati se, govoriti neumnosti
    il est ma bête noire groza me je pred njim, antipatičen mi je, trn v očesu, ne morem ga trpeti
    regarder quelqu'un comme une bête curieuse gledati koga z velikim začudenjem
    reprendre du poil de la bête (figuré) zopet pogum dobiti; postati spet samozavesten
  • bicho moški spol mrčes; žival; pokvečen človek

    mal bicho gadja zalega; zloben človek
    allí no hubo un bicho viviente žive duše ni bilo tam
    bicho mala nunca muere kopriva ne pozebe
  • brute2 [bru:t] samostalnik
    žival; surovež, okrutnež
  • brute [brüt] féminin žival; figuré surovež, brutalnež, grobijan; teleban

    sale brute! surovina grda!
  • cannibal [kǽnibəl]

    1. samostalnik
    ljudožerec; žival, ki jé pripadnike svojega rodu

    2. pridevnik
    ljudožerski, kanibalski
  • cull2 [kʌl] samostalnik
    izbirek; žival, izbrana za zakol
    sleng bedak, siromak
  • denizen [dénizən]

    1. samostalnik
    prebivalec; tujec, ki je dobil državljanstvo; udomačena rastlina, žival; udomačena beseda, tujka

    2. prehodni glagol
    sprejeti med meščane; udomačiti
  • dòjara ž dial. dojnica, žival, ki doji: krmača dojara
  • Eileger, der, Tierkunde žival, ki leže jajca
  • ferus 3 (iz *g̑hu̯er- kriviti se, *g̑hu̯er divja zver, *g̑hu̯eros; prim. gr. ϑήρ = ajol. φήρ tes. φείρ= sl. zver)

    1. divji, neukročen: apes Varr., bestiae vel cicures, vel ferae Ci., capra, alites V., canes V., O., belua levanguis O., leones H., arietes Col., tauri Suet. Pogosto subst. fera -ae, f (sc. bestia) in (redko) ferus -ī, m divja žival, zver(ina): multa genera ferarum C., feris corpus obicere Ci., ferarum ritu L., Cu., Fl., fractae claustris ferde Plin. iun., membra ferarum, confectores ferarum Suet., arenaria fera Amm.; atrib.: fera castor Ap.; kot masc.: = lev: Cat.; = merjasec Ph., ira feri O. = (kalidonskega) merjasca; = konj V. pectebat ferum V., = jelena; ferus tudi = volk O. ali = kača Sil.; sinekdoha: žival sploh: ferae sunt rationis et orationis expertes Ci., in feri alvum V. v trebuh trojanskega konja, v pomenu „konj“ tudi pri O. in Petr., v pomenu „vol“ pri O., habitandae piscibus undae terra feras (sesalke) cepit, volucres aër O., o mravlji: Mart.; pren.: magna minorque ferae O. (ozvezdji) obadva medveda, iter est per formas ferarum O. skozi živalske (= živalskega kroga) podobe.

    2. bot. (o rastlinah) divji = samorasten, gozden: fructus feros mollire colendo V., f. robora O., arbores Col., oliva Stat.

    3.
    a) (o krajih) divji, pust, neobdelan: montes V., silvae H., regia Ditis O.
    b) (o vonju) neprijeten: odor Plin.

    4. metaf.
    a) (o ljudeh in abstr. rečeh) divji = neomikan, neizobražen, surov, rod, neotesan, zagoveden: adeon' me … putas … ferum Ter., homines feri ac barbari C., fera quaedam sodalitas germanorum Lupercorum Ci., vita Ci., genus hominum S., gentes Suet., habitatores Amm.
    b) (po značaju) divji = trdosrčen, neusmiljen, krut, grozen, grozovit: aut inhumanus aut ferus Ter., hostis Ci. ut nemo tam ferus fuerit, quin eius casu illacrumarit N., Iuppiter V., Col., Cyclops, tyrannus O., iuvenis Cat., Marius Fl.; enalaga: mores Ci., tela Lucr., facinus L., cor V., O., animi ardor, ingenium, dolores, gaudia, sacra, bellam, ensis, fulmina, vis vertorum O., pectora, furor Val. Fl., hiems Stat., clamores Sil.; z drugim sup.: ferum visu Sil. grozno; subst. m. = divjak: sic me ferus ille premebat O.; fem. = divjakinja: ligones rapuere ferae (= Bacchae) O.
  • fisher [fíšə] samostalnik
    poetično ribič; ribiška ladja; žival, ki lovi ribe
  • grade1 [greid] samostalnik
    stopnja; vrsta; ocena; žival, ki ima enega roditelja čiste rase; nagnjenost, pobočje, strmina
    ameriško razred
    množina osnovna šola

    at grade with na isti stopnji s
    up to the grade standardne kakovosti
    ameriško grade school osnovna šola
    ameriško, sleng grade grabber stremuh
    ameriško grade crossing, crossing at grade križišče ceste in železnice v isti višini
    ameriško grade teacher učitelj(ica) osnovne šole
    to make the grade doseči svoj cilj
    to be on the down-grade propadati
    to be on the up-grade napredovati, dvigati se
  • jòva ž (t. jov) potepuški konj, konj brez gospodarja, žival, ki se je izgubila
  • kŕdža m, ž ekspr. pritlikavec -vka, slabotna, neznatna oseba, žival
  • Lungenatmer, der, Tierkunde žival, ki diha s pljuči; ein Lungenatmer sein dihati s pljuči