Franja

alacer -cris -e, redko alacris -e (: Enn. fr., Ter., V.; alacer kot f: Ap.), adv. alacriter

1. razburjen, vzburjen, razvnet: quid tu es tristis? quidve es alacris? Ter., multos alacres exspectare, quid statuatur Ci. radovedno pričakujejo.

2. živahen, živ, ognjevit, isker, vnet, z veseljem pripravljen kaj storiti: impetus Pl., clamor L., Cu., alacrior clamor T., equum alacrem laetus aspexit Ci., alacris (Dares)... Aeneae stetit ante pedes V.; ad bella suscipienda Gallorum alacer et promptus est animus C., alacrior ad rem gerendam N.; alacres saltu (sup.) S. fr.; alacriter viridis Plin.

2. veder, čil, dobre volje, vesel (naspr. tristis, maestus, humilis, perterritus): Catilina alacer atque laetus Ci., ex alacri atque laeto erat humilis atque demissus C., postquam omnium animos alacrīs videt S., an timebant, ne... alacres perterritum superare non possent? Ci., alacri et prompto ore atque vultu... intueri Ci., (Anchises) alacris palmas utrasque tetendit V.; alacres animo sumus Ci. ep.; alacer gaudio Cu., Ph. od veselja razvnet, alacer odio Stat., laetus et alacer velut optimis rebus Sen. ph. izredno vesel in dobre volje; alacriter in certamen consurgere Amm., alacrius certamen repetere Iust. Enalaga: alacris voluptas V. vedra slast, enses alacres Cl. čvrsti za mah na mah.

alacre agg.

1. živahen, prizadeven, hiter:
è un alunno molto alacre to je zelo prizadeven učenec

2. pren. živahen, bister:
ingegno alacre bister um

alert¹ [ələ́:t] pridevnik (alertly prislov)
buden, čuječ, živahen

alerte¹ [alɛrt] adjectif živahen, uren, gibčen

alive² [əláiv] pridevnik
živ, živahen
elektrika pod napetostjo; veljaven; dovzeten; zavesten; produktiven

are you alive to what is going on? veste, kaj se dogaja?
to be fully alive to s.th. jasno se česa zavedati
to be alive with mrgoleti česa
alive and kicking živahen
man alive! človek božji!
there's no man alive who can... nihče na svetu ne more...
he was alive to the advantage spoznal je korist

allegro

A) agg.

1. vesel, radosten:
gente allegra veseli ljudje
carattere allegro vesel značaj

2. živahen, živ:
il giallo è un colore allegro rumena je živa barva
musica allegra živahna, vesela glasba
giardino allegro cvetoč vrt

3. brezskrben:
fare vita allegra živeti brezskrbno
donna, donnina allegra evfemistično lahka ženska, lahkoživka

B) m glasba allegro (stavek, skladba)

animado živ, živahen; animiran

animado por el deseo željan

animát -ă (-ţi, -te) adj. živahen, razgiban
□ desene animate risanka

animate¹ [ǽnimit] pridevnik
živ, organski; živahen (by, with)
navdihnjen

animated [ǽnimeitid] pridevnik (animatedly prislov)
živ, živahen (with, by)
navdušen, navdihnjen

animated cartoon(s) risanka (film)

animato

A) agg.

1. živ:
l'uomo e gli altri esseri animati človek in druga živa bitja
disegno, cartone animato risanka, animirani film

2. živahen, razgiban:
una scena animata razgiban prizor
partì animato delle (dalle) migliori intenzioni na pot so ga gnali najboljši nameni, na pot je šel z najboljšimi nameni

B) m glasba animato, živahno

animé, e [anime] adjectif živ, živahen

dessins masculin pluriel animés risani film
rue féminin très animée zelo živahna ulica
être masculin animé živo bitje

ardent, e [ardɑ̃, t] adjectif goreč, vnet, žgoč, vroč; silovit, živahen, strasten, ognjevit, vročekrven

chambre féminin ardente krvavi sod (ki je sodil zastrupljevalki)
chapelte féminin ardente od gorečih sveč obdana krsta, mrtvaški oder
fièvre féminin ardente (médecine) huda vročina
miroir masculin, verre masculin ardent vžigalno zrcalo, steklo
nature féminin ardente strastna narava
soif féminin ardente žgoča žeja
il est ardent au travail on je vnet, kaže vnemo pri delu
mener une lutte ardente contre voditi vroč, strasten boj proti
être sur des charbons ardents (figuré) biti (kot) na žerjavici

arguō -ere -uī (-ūtum -ūtus -uitūrus)

1. jasno prikazati, (po)kazati, neovrgljivo trditi, dokaz(ov)ati: non ex auditu arguo Pl., ego, ut tu arguis, agricola Ci., tute argue, quae dicis Ap.; z ACI: arguis occisum esse a Rabirio Saturninum Ci., in vinclis cives Romanos necatos esse arguo Ci., speculatores, non legatos venisse arguit L.

2. pren.
a) ovaditi (ovajati), izda(ja)ti, razode(va)ti, (po)kazati, izkaz(ov)ati, (o)značiti (označevati); le pesn. in neklas.: Cu., Lact., degeneres animos timor arguit V., amantem languor et silentium arguit H.; med.: laudibus arguitur vini vinosus Homerus H. hvaleč vino se kaže za ljubitelja vina, genus arguitur vultu O., apparet virtus arguiturque malis O.
b) dokaz(ov)ati, da je kaj nedopustno, neumestno, nevzdržno, napačno, kaj ovreči, izpodbi(ja)ti, zavrniti (zavračati), grajati: leges... dedit..., quas ne usus quidem longo tempore, qui unus est legum corrector, experiendo argueret L., velut arguens rumorum de se temeritatem Suet., quod et ipsum Fenestella arguit Suet.; z ACI: primusque (Pythagoras) animalia mensis arguit inponi O. je bil zoper to, da...; (o osebah) dolžiti koga zmote, dokaz(ov)ati komu zmoto, da se moti: Plinium arguit ratio temporum Suet., ut (Tiberius) sua confessione argueretur T.
c) dolžiti, obdolžiti (obdolževati), (o)kriviti koga česa: arguis fatentem; non est satis, accusas Ci., servos... neque arguo neque purgo Ci., qui arguunt L. tožilci, tožniki, qui arguuntur L. obtoženci, okrivljenci, quod reos, ne apud praefectum urbis arguerentur, ad praetorem detulisset T., indicasse est detulisse; arguisse accusasse et convicisse Ulp. (Dig.); z objektnim in predikatnim acc.: filium falsum arguere S. ap. Prisc., Britannicum fratrem... ut subditivum apud patrem arguere conatus est Suet., hunc ut dominum et tyrannum, illum ut proditorem arg. Iust.; v pass. z dvojnim nom.: cum neuter ab eo... mentitus argui posset Vell., qui non rite creatus tribunus arguebatur Q.; (krivda) z gen. criminis: aliquem tanti facinoris, summi sceleris Ci., senatus nec liberat eius culpae regem neque arguit L., qui occupandae rei publicae argui non poterant T.; z abl. criminis: te hoc crimine non arguo Ci., apertum crimen, quo argui posset N.; z de: quaerere de eo crimine, de quo arguatur Ci., de quibus quoniam verbo arguit, verbo satis est negare Ci.; z notranjim obj. kaj kot kaznivo dokazovati ali grajati, kaj očitati, česa dolžiti: hoc ipsum, quod nos arguimus Ci., culpa, quam arguo L., dum arguunt in eo regni votuntatem Vell., venenum arguis Q., arguebat et perperam editos census Suet., taciturnitatem pudoremque pro tristitia et malignitate Suet. grajati kot...;v pass.: multa sunt falsa, quae argui possunt Ci. česar moreš dolžiti človeka; z dvojnim acc.: egomet haec ted(=te) arguo Pl., id, quod me arguis Ci., id unum ex iis, qui sibi rem aperuisset, arguere sese paratam esse L.; z inf. ali ACI: quae me arguit hanc domo ab se surripuisse Pl., corruptum a rege capere Cymen noluisse arguebant N.; v pass. z NCI: occidisse patrem Sex. Roscius arguitur Ci., auctor illius iniuriae fuisse arguebatur Ci. — Od tod adj. pt. pf. argūtus 3, adv.- ē jasno (razločno, očitno) se kažoč; od tod

1. (telesno)
a) očem izrazit, živ, živahen, ognjevit: oculi Ci., O., ocelli O., manus minus arguta Ci., illi (equo) argutum caput (est) V., solea Cat.
b) nav. pesn. ušesom glasen, zvonek, zveneč, brneč, šumeč ipd.: linguae Naev. ap. Nov. glasni, blebetavi, facunditas Pl. zgovoren jezik, hirundo, olores V. ali aves Pr. ali passer Mart. čivkajoč, ščebetajoč, cicadae Mart. cvrčeči, fistula V., serra V. vreščava, aes Mart., aera Sil., pecten V. šušteč, ilex V. ali gramen Col. ali calami Sil. šumeč, nemus V. od pastirskih pesmi odmevajoč, forum O. hrupni, dolor, blanditia Pr. glasna; met. o osebah (= λιγύς) glasen, speven, zgovoren, besedit; (v slabem pomenu) blebetav: civis Pl., doctor argutae fidicen Thaliae H., argutae properet Neareae... cohibere crinem H., poetae H., Tibullus Mart.; subst.: arguti et cauti Pl. oprezni blebetači.
c) vohu ali okusu oster, pronicav: odor argutior Plin., sapores Mart., Pall.

2. pren. v duševnem oziru
a) jasen, pomenljiv: omen Pr., argutissima exta Ci.
b) natančen, podroben, obširen: litterae argutissimae Ci. ep., sedulitas (scribendi) nimium arguta Caelius in Ci. ep.
c) bistroumen, ostroumen, tankočuten, globokomiseln, duhovit, dovtipen: sententiae Ci., verborum ambitūs Ci., poëma... ita elegans, nihil ut fieri possit argutius Ci., dicta argutissima Ci., iudicis argutum acumen H., arguti epigrammaton libelli Mart., argute obrepere Pl., argute loqui Ca. fr. ali conicere, dicere, disserere, respondere Ci., aliquid dicere argutius Ci., de aliqua re argutissime disputare Ci., argutissime in scholis praecipere N. ap. Lact.; o osebah: argutus orator Ci., quis (Catone) in sententiis argutior? Ci.; (v slabem pomenu) premeten, pretkan, presukan, zvit: calo, meretrix H., argutissimi milites Veg.; v besedni igri pri Pl. (Pseudol. 746):ecquid argutust (=argutus[adj.] est)? ali je zvit? malorum facinorum saepissime (sc. argutus)est je bil obtožen; prim.: dedecoris a viro argutam(pravi pt. pf.) meo Pl. (Amphytr. 883).

Opomba: Argūtus kot pravi pt. pf. dobimo le pri Plavtu, sicer se ta pt. nadomešča z accūsātus 3; inf. fut. pass. argūtum īrī: P. F.; pt. fut. act. arguitūrī (nom. pl. masc.): S. ap. Prisc., neizpričano argūtūrus: Prisc.

arguto agg. knjižno

1. bistroumen, duhovit, domiseln:
conversazione arguta e brillante duhovit in iskriv pogovor

2. živahen:
sguardo arguto živahen pogled

3. oster, prediren:
l'arguto canto delle cicale predirno petje čričkov

articolato agg.

1. gibljiv, premičen

2. zgloben, členast:
autobus articolato zglobni avtobus

3. pren. jasen, tekoč, živahen (govor, spis):
periodo ben articolato tekoč, lahkoten stavek

4. razločno izgovorjen, artikuliran:
suono articolato artikuliran glas
linguaggio articolato artikuliran govor

5. geogr. členovit, razčlenjen:
costa articolata razčlenjena obala

6. jezik s členom:
preposizione articolata predlog s členom

ausdrucksvoll izrazit; Gesicht, Hände, Augen: živahen, zgovoren

bȁdar -dra -o boder, živahen, čil

bàdriv -a -o dober, živahen, čil

beany [bí:ni] pridevnik
sleng živahen, bujen