Franja

zlata žila¹ ženski spol die Goldader

zlata žila² ženski spol medicina Hämorrhoiden množina

zlata žila stalna zveza
(bolezensko stanje) ▸ aranyér

Ader, die, (-, -n) žila, eine poetische: žilica; jemanden zur Ader lassen puščati (komu) kri ( tudi figurativ )

dike¹ [daik] samostalnik
nasip, jez; jarek
geologija žila
figurativno ovira

fibre [fibr] féminin vlakno; minéralogie, mines žila; figuré žil(ic)a, občutljivost, čustvenost

fibre artificielle umetno vlakno
fibre de bois lesna volna
fibre végétale, fibre de verre rastlinsko, stekleno vlakno
avoir la fibre paternelle biti izvrsten oče
avoir la fibre sensible biti zelo občutljiv
faire jouer la fibre patriotique udariti na domoljubne strune

filet [filɛ] masculin mreža; filé, ledvična pečenka; vzvoji (na vijaku); podjezična kožica; žila; rob; majhna količina

coup masculin de filet ulovek (rib)
filets d'air zračni tokovi
filet de bœuf goveji filé
faux filet kos goveda vzdolž hrbtenice
filet de cerf jelenji hrbet
filet à cheveux mrežica za lase
filet d'eau curek, curljanje vode
filet de fil de fer mreža iz žice
filet à bagages, à papillons, de pêche, à provisions mreža za prtljago, za metulje, ribiška, za nakupovanje
filet protecteur zaščitna mreža
filet de voix slaboten, tenek glas
attirer quelqu'un dans ses filets skušati koga zapeljati, prevarati, omrežiti
couper le filet à quelqu'un (figuré) komu jezik odrezati
faire un coup de filet napraviti (policijsko) racijo
se prendre à ses propres filets ujeti se v lastne mreže
tendre un filet napeti, nastaviti mrežo
travailler sans filet izvajati svojo točko (v cirkusu) brez mreže, figuré kljubovati največjim nevarnostim
tomber dans les filets de quelqu'un pasti komu v mrežo

filon [filɔ̃] masculin, minéralogie, mines žila; figuré, familier položaj, ki omogoča lahko obogatenje, lahko dosego cilja

exploiter un filon izkoriščati (rudno) žilo

filón moški spol žila (rude, zlata)

filón -oáne n geol. žila

filone m

1. poveč. od ➞ filo

2. miner. žila, sloj, plast:
filone carbonifero, metallifero premogova, rudna žila

3. rečni stržen

4. pren. struja, tok, smer (literarna, duhovna)

5. debela štruca (kruha)

Flaser, die, (-, -n) Geographie žila

Gang, der, (-es, Gänge)

1. hoja, beim Pferd: hod; in die Stadt: opravek, pot

2. (Bewegung) gibanje, bei Maschinen: tek; figurativ gibanje, premikanje, der Verwaltung, der Geschichte: potek, tek; (Verlauf) elektronische Datenverarbeitung ciklus

3. (Korridor) hodnik, (Erzgang) žila, Anatomie vod, kanal, rov, odvodilo, izvodilo; Pflanzenkunde kanal; (Studiengang) smer

4. Technik bei Gewinden: korak, stopnja navoja, zavoj, teg; beim Auto: prestava; in der Weberei: snovalni pas, [Schiffahrt] Schifffahrt opločje

5. (Mahlgang, Arbeitsgang) faza außer Gang Maschine: zaustavljen; in Gang bringen/setzen spraviti v tek, pognati, sprožiti ( tudi figurativ ); figurativ sich in Gang setzen premakniti se; im Gange sein/in Gang teči, potekati, biti v teku, gibati se, figurativ kuhati se; in Gang halten poganjati, vdrževati tek/obratovanje; seinen Gang gehen iti svojo pot; in vollem Gange v polnem razmahu; den Dingen ihren Gang lassen ne posegati vmes

Gefäß, das, (-es, -e)

1. (Behälter) posoda, Gefäße, pl , posodje

2. Anatomie (Ader) žila, (Lymphkanal) mezgovnica, Gefäße, pl , Biologie krvožilje, bei Insekten: cevka (Malpighische Gefäße Malpighijeve cevke)

Gefäßbündel, das, Pflanzenkunde cevni povezek, prevajalni snopič, žila

kíta ž
1. pletenica, perčin, kika: lase v -o splesti
2. kita, svežanj cvijeća: cvetna kita
3. tetiva, žila: žile in -e; nategniti si -o na nogi
4. jato: kita divjih rac leti na jug

Leitbündel, das, Pflanzenkunde žila

Leiter², der, (-s, -) Mensch: vodja, predstojnik; Buch: vodnik; Technik prevodnik, Elektrizität prevodnik, vodnik; im Kabel: žila

Leitgefäß, das, Pflanzenkunde žila

līmes -itis, m (iz adj. līmus 3 in *i-t idoč)

1. prečnica = prečna pot, omejek, meja, ozara ali griva (med njivami ali vinogradi): O., prodigunt in lutosos limites ac lustra Varr., semitas novosque limites in agro fieri non patiatur Col., l. decumanus Plin. glavna meja od vzhoda proti zahodu, l. transversus Plin. prečna meja od severa proti jugu, per limites foras itur ad agros Isid.

2. meton.
a) ozara kot (črta) mejnica, mejna črta, meja, mejišče, tudi mejnik: partiri limite campum V., saxum antiquum, ingens, … limes agro positus, litem ut discerneret arvis V., ultra limites clientium salis avarus H., quā potestate limites meos commoves? Tert.; pren.: benignitatis fines introrsus referre et illi minus laxum limitem aperire Sen. ph.; poseb. črta mejnica = α) smoter, namen, cilj: l. carminis Stat. β) razlika, razloček: iudicium brevi limite falle tuum O., quaedam perquam tenui limite dividuntur Q.
b) utrjena mejnica, meja, mejna črta, mejni nasip (med dvema deželama): penetrat interius, aperit limites Vell., limite acto T., Romanus limitem a Tiberio coeptum scindit T., cuncta inter castellum Alisonem ac Rhenum novis limitibus … permunita T.

3. posplošeno = sploh cestna črta, proga, cesta, pot, steza: l. Appiae L., extra portam est limes in gymnasium ferens L., eo limite signa extulerunt L., profectus inde transversis limitibus L. po stranpoteh, po stranskih poteh, l. latus L., lato te limine ducam V., laevo limite V. na levo, l. acclivis O., limite recto fugere O., fugientibus me pateant limites Cu.; pren.: si male dicitis, nostro gradiar limite Pl., quasi limes ad caeli aditum patet Ci., idem limes agendus erit O. isto pot bo treba hoditi = po istih sredstvih bo treba posegati.

4. metaf.
a) pot, svetli, ognjeni pramen kometov in drugih nebesnih teles: tum longo limite sulcus dat lucem V., flammiferumque trahens spatioso limite crinem stella micat O., bolis vero perpetua ardens longiorem trahit limitem Plin., sectus in obliquum est lato curvamine limes O. živalski krog, zodiak, l. curvus O. mavrica.
b) struga: l. aquarum O., solito dum flumina currant limite O., haec lympha puellis avia secreti limitis una fluit Pr.
c) žila, črta na dragulju: nigram materiam distinguente limite albo Plin.
d) limites circi prehodi med sedeži v cirkusu: Tert.