Franja

Zadetki iskanja

  • sitis -is, acc. -im, abl. -ī, f (sor. s skr. kṣítiḥ poguba, zaton, propad, gr. φϑίσις hiranje, propadanje, sušica)

    1. žeja: quae siti sicca sum Pl., enectus siti Tantalus Ci., siti confici S., arentibus siti faucibus L., sitis arida guttur urit O., morosa sitis Mart. huda, in siti esse Plin. žejati (koga), žejen biti (kdo), trpeti žejo, ardere siti Cl., frigus, sitim, famam ferre Ci., sitim tolerare O., sitim colligere O. užejati se, zažejati (koga), pri V. pa = situm adferre, sitim gignere, alicui sitim facere Plin. užejati (koga); sitim v zvezi z raznimi glag., rabljenimi večinoma v metaf. pomenu (u)gasiti (pogasiti) žejo, (po)tešiti (utoliti) žejo (po)tolažiti žejo: sitim explere Ci., exstinguere L., O., Sen. ph., restinguere V., excutere Sen. tr., finire H., pellere H., Stat., depellere Ci., compescere O., deponere fontis in unda O., defendere fonte, avertere Sil., levare, relevare, sistere O., reprimere Cu., sedare O., Lucr., Plin., T., Val. Max.; excessit sitim potio Cels. je bilo v primerjavi z žejo več kot dovolj.

    2.
    a) metaf. suhost, suhota, suša, sušnost, huda (žgoča) vročina: deserta siti regio V. brez vode, hiulca siti findit canis aestifer arva V., torrent arenti siti arva canis Tib., usserat herbas sitis O., haurit sitis ignea campos Stat., sitis aestatis Col., natalium sitim pensans Plin.
    b) strasten pohlep, hudo poželenje, poželevanje, živa (močna, izjemna) želja, željnost, hrepenenje, hlepenje, koprnenje: nec satiatur cupiditatis sitis Ci., velut ex diutina siti avide meram haurientes libertatem L., scelerata sitis Cl.; z objektnim gen.: populi fauces exaruerunt libertatis siti Ci., argenti sitis H., sitis immensa cruoris O. krvoželjnost, krvoločnost, civilis sanguinis Syllana sitis Sen. rh., maior famae sitis est quam virtutis Iuv., quod nobis faciat audiendi sitim Q.

    Opomba: Nenavaden abl. sg. site: Ven.
  • soif [swaf] féminin žeja; figuré poželenje, pohlep (de po)

    jusqu'à plus soif (figuré) do sitega, do sitosti
    soif brûlante žgoča žeja
    soif de l'argent, des honneurs, du pouvoir pohlep po denarju, po časteh, po oblasti
    soif de la gloire slavohlepnost, slavohlepje
    soif du sang krvoločnost
    avoir soif biti žejen
    avoir soif de (figuré) žejati (po), biti žejen (česa), koprneti po
    avoir soif de vengeance hlepeti po maščevanju
    apaiser, étancher sa soif pogasiti si žejo
    boire à sa soif odžejati se; piti, kolikor želimo
    boire jusqu'à plus soif čezmerno piti
    demeurer, rester sur sa soif ne se odžejati, figuré še si česa želeti, ne biti zadovoljén
    donner soif užejati
    mourir de soif umirati, umreti od žeje
    souffrir de la soif trpeti žejo
  • thirst1 [ɵə:st] samostalnik
    žeja
    figurativno poželenje, pohlep (for, of, after po)

    thirst for blood krvoločnost
    thirst for glory slavohlepnost
    thirst for knowledge žeja po znanju
    thirst for money pohlep po denarju
    to die of thirst umreti od žeje
    to quench one's thirst ugasiti si žejo, odžejati se
    to suffer from thirst trpeti žejo
    to have a thirst pogovorno biti žejen, žejati
  • thirstiness [ɵə́:stinis] samostalnik
    žeja, žejnost, žejavost
  • žêd žêdi ž, mest. u žédi, orod. žêdi in žêdu, žêda ž žeja: ugasiti žed; ispucala zemlja od žedi; pogiboh od žede; umirati od žedi, od žede; žed, žeda za znanjem; žed, žeda se javlja kod visoke temperature
  • жага́ -и́ ч., žêja -e ž.
  • жажда f žeja; (pren.) hrepenenje;
    ж. славы slavohlepnost;
    ж. мести maščevalnost
  • спра́га ж., žêja -e ž.
  • Höllendurst, der, strašanska žeja; einen Höllendurst haben biti strašansko žejen
  • kȑvožēd ž ekspr. žeja po krvi, krvoželjnost
  • krvòžēdnōst ž, krvožédnōst ž ekspr. žeja po krvi, krvoželjnost
  • mnogožèđica ž med. polidipsija, huda žeja v bolezni
  • ž m nepromj. ili promj. že žeja, dvadeset peto slovo abecede, skrać. za ženski rod; mali ž, veliki Ž; napiši z malim že, z malim žejem
  • ardent, e [ardɑ̃, t] adjectif goreč, vnet, žgoč, vroč; silovit, živahen, strasten, ognjevit, vročekrven

    chambre féminin ardente krvavi sod (ki je sodil zastrupljevalki)
    chapelte féminin ardente od gorečih sveč obdana krsta, mrtvaški oder
    fièvre féminin ardente (médecine) huda vročina
    miroir masculin, verre masculin ardent vžigalno zrcalo, steklo
    nature féminin ardente strastna narava
    soif féminin ardente žgoča žeja
    il est ardent au travail on je vnet, kaže vnemo pri delu
    mener une lutte ardente contre voditi vroč, strasten boj proti
    être sur des charbons ardents (figuré) biti (kot) na žerjavici
  • āreō -ēre -uī(prim. gr. ἄζα, ἄζη suša, žar, ἄζω sušim, lat. āridus (ārdus), ārdēre, ārdor, āssus, āssāre, āra)

    1. suh biti: aret ager, herba V., siccis humus aret arenis, tellus... sucis aret ademptis O.

    2. pren. od žeje suh biti, žejen biti, suho grlo imeti, od žeje giniti: Tantalus aret O., fauces arent O. Večinoma kot adj. pt. pr. ārēns -entis

    1. suh, usahel: arva, silva, fluvius, rivus, rosae V., arenae H., saxa O., loca Sen. ph., T., campi Ps.-Q.; subst. neutr. pl.: per arentia trahebat... turbam Sen. ph. skozi žgočo peščenino.

    2. pren. od žeje suh, gineč, koprneč, žejen: ora O., arenti ore haurire O., arente fauce trahere pocula H., arentibus siti faucibus L., arentibus siti monstrare fontem Sen. tr.; met.: arens sitis O., Sen. tr. žgoča žeja.
  • comezón ženski spol srbenje; mik, poželenje; skrivna želja

    comezón del saber žeja po znanju
    comezón interna notranji nemir
    sentir la comezón de imeti (nepremagljivo) poželenje po
  • dévorant, e [devɔrɑ̃, t] adjectif požrešen, nenasiten; figuré razjedajoč

    faim féminin dévorante volčja lakota
    soif féminin dévorante žgoča žeja
    feu masculin dévorant razdejalen, uničujoč ogenj
  • faim [fɛ̃] féminin glad, lakota; figuré vroča želja, koprnenje

    faim canine, du diable, de loup vočja lakota
    faim insatiable nenasitna lakota
    faim de richesses želja, žeja po bogastvu
    avoir faim biti lačen
    apaiser, assouvir, calmer, rassasier sa faim utešiti si glad
    donner faim glad, lakoto zbuditi
    manger à sa faim najesti se, nasititi se
    mourir, (familier) crever de faim umirati, umreti od lakote
    ne pas manger à sa faim stradati, niti najnujnejšega ne imeti
    rester sur sa faim ne zadosti jesti, ne se nasititi; ostati nezadovoljèn
  • ferōce agg.

    1. krut, neusmiljen, hud:
    nemico feroce hud sovražnik
    bestie feroci divje, krvoločne zveri
    scherzo feroce brezobzirna šala, kruta šala

    2. neznosen, hud:
    sete feroce huda žeja
  • iēiūnus (pri Pl. večinoma iāiūnus) 3, adv. (prim. lat. iēiēntāre, iēntāre, iāntāre, iēntāculum, iāntāculum)

    I.

    1. tešč, trezen, s praznim želodcem: biduum ita ieiunus fui, ut ne aquam quidem gustarim Ci. ep., ieiuna fessaque corpora torpebant L., ōs Plin., saliva Plin., slina na tešče; pesn. enalaga: lupus … , ieiunis dentibus acer H., Cerberus … ieiuno terreat ossa sono Pr.

    2. meton.
    a) lačen: canes Ci., misera ac ieiuna plebecula Ci. ep., Fames O.
    b) žejen: sic expletur ieiuna cupido Lucr. žeja, vilem ieiunae saepe negavit aquam Pr. —

    II. metaf.

    1. prazen, brez česa: corpora … suco ieiuna feruntur Lucr., ieiun. intestinum Cels. lačno črevo.

    2. pust, nerodoviten, neploden: ager Ci., ieiuna glarea ruris V., omnis humus inferiorem partem ieiuniorem habet Col., quid ieiunius (sc. hoc saxo)? Sen. ph.

    3. prikrajšan za kaj, lačen česa, hrepeneč po čem: ieiunae huius orationis aures Ci. neseznanjena —, nezadovoljena s … , imperii divitiarumque avidi ieiunique Iust.

    4. malo česa: ieiūnā sanie infuscatur arena V.

    5.
    a) malo pomemben, malenkosten, neznaten, (u)boren, beden, klavrn, maloumen: calumnia Ci., si non ieiunum hoc nescio quid, quod ego gessi, … videbitur Ci. ep., illud vero pusilli animi et ipsā malevolentiā ieiuni atque inanis Ci. ep., nihil in me non modo perfidiosum … et fallax in amicitia, sed ne humile quidem aut ieiunum debes agnoscere Ci. ep., ieiuna ars Q.
    b) kot ret. t. t. trezen = suh, suhoparen, jalov, brez jedra, dolgočasen, pust: oratio, concertatio verborum, res Ci., cognitio Ci. nekoristno, brez koristi, si quis erit, qui … aut Antonium ieiuniorem aut Crassum pleniorem fuisse putet Ci., ieiuna eloquentia Q., ieiune et exiliter disputavisse Ci., haec dicuntur fortasse ieiunius Ci., ieiune et infirme dicere Plin. iun., ieiune laudare Gell.