Franja

ртуть -і ж., žívo srebró -ega -á s.

frétillant, e [-tijɑ̃, t] adjectif živahno se premikajoč, živahen, živ kot živo srebro; cepetajoč, nemiren

être tout frétillant d'impatience kar tresti se od nestrpnosti

hydrargyre [idraržir] masculin staro ime za živo srebro

hydrargyrus -ī, m (gr. ὑδράργυρος) umetno pripravljeno živo srebro: Plin.

Knallquecksilber, das, Chemie pokalno živo srebro, živosrebrni fulminat

mercurate [mə́:kjureit] prehodni glagol
kemija dodati živo srebro, vezati z živim srebrom

mercuriel, le [-rjɛl] adjectif vsebujoč živo srebro

mercurifero agg. živosrebrn, ki vsebuje živo srebro

quecksilberhaltig ki vsebuje živo srebro

quecksilbrig figurativ živ kot živo srebro

zarandillo moški spol majhno sito; figurativno nemiren človek, »živo srebro«

егозить biti nemiren, biti kakor živo srebro;
е. перед кем prilizovati se

addōsso

A) avv.

1. na sebi, na hrbtu:
avere, portare addosso imeti na sebi, nositi (obleko)
levarsi i panni d'addosso sleči se
levarsi uno d'addosso znebiti se koga
avere la sfortuna addosso imeti smolo
tirarsi addosso un guaio nakopati si nevšečnost

2. pren. na sebi:
avevo addosso una paura terribile grozno sem se bal
avere il diavolo addosso biti nemiren, nestrpen, razdražljiv
avere l'argento vivo addosso biti kot živo srebro

3. na grbi, v breme:
ho tutta la famiglia addosso na grbi imam vso družino

B) prep.

1. blizu, tik ob:
le case sono una addosso all'altra hiše so druga ob drugi

2. na, nad:
dare addosso a qcn., gettarsi addosso a uno vreči se na koga, preganjati koga
mettere le mani addosso a qcn. položiti roko na koga, koga zgrabiti, pretepsti
mettere gli occhi addosso a qcn. na koga vreči oči
piombare addosso a qcn. vreči se, navaliti na koga
stare addosso a qcn. koga stalno priganjati, gnjaviti
tagliare i panni addosso qcn. koga opravljati (za hrbtom)

anthrax -acis, m (gr. ἄνϑραξ oglje)

1. živosrebrova ruda, iz katere se pridobiva živo srebro in cinober: Vitr.

2. razširjajoči se tvor: Plin. Val.

argent [aržɑ̃] masculin srebro; denar; srebrna barva

d'argent srebrn (tudi figuré)
pièce féminin d'argent srebrnik
argent en caisse blagajniška gotovina
argent blanc srebrn denar
vif argent živo srebro
argent (au) comptant gotovina
argent immobilisé dobro naložen denar
argent monnayé, sonnant kovani denar
argent de poche žepnina
argent vierge čisto srebro
marché masculin d'argent denarni trg
rareté féminin d'argent pomanjkanje denarja
somme féminin d'argent denarna vsota
homme masculin d'argent sebičen človek
je n'ai pas d'argent sur moi nimam denarja pri sebi
il en a pour son argent lahko je zadovoljen s tem, prišel je na svoj račun
l'argent n'a pas d'odeur vseeno je, odkod prihaja denar
déposer son argent en banque deponirati, vložiti svoj denar v banki
il en fut pour son argent bil je ob svoj denar
je suis à court d'argent sem v denarni stiski
l'argent est rare za denar je trda
l'argent lui fond dans la main denar se mu (kar) stopi v roki, mu gre hitro iz rok
il fait argent de tout on vse spravi v denar
gagner de l'argent (za)služiti denar
jeter l'argent par les fenêtres denar metati skoz okno
manger de l'argent izgubiti denar (pri kaki stvari)
manquer d'argent biti v stiski za denar
payer en argent comptant plačati (takoj) v gotovini
payer en argent frais plačati v bankovcih (ne v obveznicah)
placer de l'argent à long terme naložiti denar dolgoročno
prélever de l'argent dvigniti denar
prendre quelque chose pour argent comptant naivno, slepo kaj verjeti
prêter de l'argent posoditi denar, dati posojilo
toucher de l'argent dobiti, prejeti denar
vous ne verrez pas la couleur de son argent on vam ne bo plačal
nous en voulons pour notre argent hočemo priti na svoj račun
le temps c'est de l'argent (proverbe) čas je zlato

argēnto m srebro:
argento vivo pog. živo srebro
nozze d'argento pren. srebrna poroka
avere l'argento vivo addosso pren. biti nemiren kot živo srebro
capelli d'argento sivi lasje
gli argenti srebrnina

argento moški spol srebro

argento vivo živo srebro

argínt n srebro
□ argint viu živo srebro
□ monedă de argint srebrnik

demonio m (pl. -ni)

1. relig. hudič, hudobec:
le arti del demonio hudičeve skušnjave
avere il demonio in corpo, addosso pren. biti nemiren kot živo srebro
essere brutto come il demonio pren. biti grd kot smrtni greh
essere astuto, furbo come il demonio pren. biti zvit kot satan; ekst. demon, zlo nagnjenje, skušnjava:
il demonio della passione demon strasti

2. pren. hudobnež, zlobnež; satan:
gridare come un demonio kričati kot obseden
diventare un demonio pobesneti
fare il demonio delati, zganjati hudiča

3. pren. hudiček, neugnan otrok

4. pren. neutruden, sposoben človek:
un demonio che riesce in tutto! od hudiča je: vse mu uspe!

dvígati (-am) | dvígniti (-em)

A) imperf., perf.

1. sollevare, alzare, levare:
dvigati tovor sollevare un peso
dvigniti zastavo alzare la bandiera
dvigniti sidro levare l'ancora

2. (delati, narediti kaj višje) alzare

3. (spravljati z nižje na višjo stopnjo glede na količino) aumentare; elevare; innalzare:
dvigati cene aumentare i prezzi
kulturno dvigati deželo elevare culturalmente il paese

4. prelevare, ritirare:
dvigati denar v banki prelevare denaro in banca
dvigati plačo ritirare la paga, lo stipendio

5. ekst. sollevare:
dvigati narod v upor sollevare il popolo

6. (povzročati, povzročiti; delati, narediti) sollevare; provocare, creare:
dvigati preplah creare panico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dvigati glavo alzare la testa
pren. dvigati glas esprimere la propria opinione; protestare
dvigati koga nad druge tenere qcn. in maggior considerazione
pren. dvigati koga v nebesa portare, levare qcn. al settimo cielo, alle stelle
pren. dvigati nos mettere su boria, insuperbire, (vihati nos) arricciare, torcere il naso
pren. dvigati mnogo prahu sollevare scalpore, un polverone
pren. dvigati duha vojakom sollevare il morale dei soldati
pren. dvigniti roke gettare la spugna
dvigati roko nad kom alzare le mani su qcn.
voj. žarg. dvigati v zrak far saltare (in aria)
lov. dvigati divjad stanare la selvaggina

B) dvígati se (-am se) | dvígniti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. alzarsi, levarsi, sollevarsi; decollare:
dim se dviga il fumo si alza
letalo se dviga l'aereo decolla

2. knjiž. (nastajati; pojavljati se) alzarsi, levarsi:
nenadoma se je dvignil silovit vihar improvvisamente si levò una terribile tempesta

3. (biti višje od okolice) innalzarsi, ergersi; sovrastare:
v daljavi se dvigajo visoke gore in lontananza si innalzano alte montagne
kruh se je lepo dvignil il pane si è levato, ha lievitato bene
živo srebro se je močno dvignilo il termometro è salito di molto
dvigati se nad druge sovrastare gli altri, essere decisamente superiore agli altri
dvigati se nad osebne prepire essere superiore, al di sopra di meschine contese