Franja

žìtara ž
1. njiva posejana z žitom
2. žitno žganje
3. ladja za prevoz žita
4. ponjava za sušenje žita

žitàrica ž
1. ladja za prevoz žita: lada, dereglija žitarica
2. žitno žganje
3. zool. prepelica, Coturnix coturnix

aguardiente moški spol žganje

aguardiente de trigo (ali grano) žitno žganje

campo m

1. njiva, polje:
un campo di grano žitno polje
arare un campo orati njivo; pl. ekst. dežela, podeželje:
la pace dei campi mir podeželskega sveta

2. polje:
campo petrolifero naftno polje
campo diamantifero diamantno polje
campo semantico jezik semantično polje

3.
campo sportivo športno igrišče
campo da gioco igrišče
campo di tennis teniško igrišče
campo di sci smučišče
campo d'aviazione letališče
campo di fortuna pomožno pristajališče
campo di tiro voj. poligon

4. tabor, taborišče:
mettere, piantare il campo utaboriti se
ospedale da campo poljska bolnišnica
campo di raccolta per i terremotati zbirno taborišče za žrtve potresa
campo profughi begunsko taborišče
campo di prigionia taborišče (za vojne ujetnike)
campo di concentramento koncentracijsko taborišče
campo di stermini taborišče smrti

5. voj. polje, bojišče:
campo di battaglia bojišče, bojno polje
scendere in campo začeti bitko, pren. začeti debato, polemiko
abbandonare il campo umakniti se (tudi pren.);
campo minato minsko polje
campo di Marte vežbališče

6. pren. priložnost, možnost:
avere campo (di) imeti možnost
avere campo libero biti popolnoma prost, imeti vse možnosti

7. teren:
campo di neve smučišče, smučarski teren
sul campo na terenu

8. fiz., elektr. polje:
campo vettoriale vektorsko polje
campo elettrico električno polje
campo magnetico magnetno polje
campo gravitazionale gravitacijsko polje
campo visivo vidno polje
campo d'immagine slikovno polje

9. film plan:
campo medio drugi plan
campo lungo tretji plan

10. polje, področje:
il diritto è il campo di sua competenza pravo je njegovo področje

coma -ae, f (gr. κόμη)

1.
a) lasje kot naravni okras človeške glave, tudi v pl., pogosto = kodri: c. intonsa Varr. ap. Non., scindens dolore intonsam comam Acc. ap. Ci., calamistrata Ci., madens Ci. po katerih se cedijo mazila, dederatque comam diffundere ventis V., scissa comam (grški acc.) V., regia c. Cat. Berenikini lasje, cinge comam lauro O. ali lauro cinge volens … comam H.; pl. (o laseh več oseb, pa tudi ene same): promissae et rutilatae comae L., hirsutae O., Cu., hirtae Cu., rutilae T., comas obnubit amictu V., pone recompositas in statione comas O., comis uti emptis Mart. kupljene lase (lasuljo) nositi.
b) redk. živalska dlaka, volna: Sen. tr., Col., agnus inter pecudes aureā clarus comā Poeta ap. Ci., comae cervicum Gell. levja griva, pumex canas tondeat ante comas Tib.; pesn. = crista čeladna griva: galeaeque tremunt horrore comarum Stat.

2. pren.
a) listje, rastl. perje, klasje, trava, zeli(šča), stebla, vlakna idr.: tum stringe comas V., illa (ornus) tremefacta comam concusso vertice nutat V., nemorum coma H., quam cito formosas (deperdit) pōpulus alba comas! Cat., arboreas mulceat aura comas O., papavereae comae O. makovo cvetje, comae Cereris O. = žitno klasje, žito, comae fluvii O. rečne zeli, veris O. pomladno listje, arborum aliis decĭdunt folia, aliae sempiternā comā virent Plin., c. balsami, caepae, milii Plin.
b) ognjeni žarki, sončni žarki: Sen. tr., viden ut faces splendidas quatiunt comas? Cat.

grain [grɛ̃] masculin zrno; kroglica; botanique jagoda; keper (tekstil); médecine brazgotina; pluriel zrnje, žito; figuré zrnce, trohica; semensko zrno; histoire gran (= 0,0648 g); technique kamnarsko dleto

à grain fin, à gros grain drobno-, debelozrnat
c'est un petit grain to je plohica, nenaden naliv
grain de beauté lepotni obliž(ek)
grains d'un collier kroglice ogrlice
grain de ladre (médecine) ogre na obrazu
grain d'orge ječmenovo zrno, ječmen na očesu
grain de raisin grozdek, grozdno zrno
grain de sel zrno soli (tudi figuré); bistroumen domislek, dovtip(nost)
grain de vent vihar
eau-de-vie féminin de grain žitno žganje
avoir son grain (familier) imeti ga pod kapo
avoir un grain (de folie) biti trčen, prismojen
y mettre son grain de sel (figuré) delati opazke (k pogovoru, ki se nas ne tiče)
ne savoir grain de quelque chose pojma ne imeti o čem
séparer l'ivraie du bon grain (figuré) ločiti pleve (ljuljko) od pšenice
veiller au grain (familier) varovati se, paziti
voir venir le grain predvidevati nesrečo, nevarnost

herbēsco -ere (incoh. glag. herbēre) v zelene bilke (v stebla) iti (biliti se); zeleneti: herbescens viriditas (žitno zelenje) Ci., ibi campi semper herbescunt Amm., herbescere campos Ambr.

Hostilīna -ae, f (hostiō 2) Hostilína, žitna boginja, ki je izenačevala žitno klasje: Aug.

in-horrescō -ere -horruī (incoh. k inhorrēre) (na)ježiti se, (na)sršiti (se), hrapav posta(ja)ti, (vz)štrleti, sršeti: aper inhorruit armos (gr. acc. kakor gr. φρίσσεικτρίχας) V. je naježil ščetinasti hrbet, mihi pili inhorruerunt Petr., bombycas … fieri primo papiliones parvos nudosque, mox frigorum impatientia villis inhorrescere Plin. hrapav in kosmat postajati, gallinae inhorrescunt et se excutiunt Plin. se našopirijo, trifolium inhorrescere et folia contra tempestatem surrigere certum est Plin.; o poljih: spicea iam campis messis inhorruit V. je pognalo žitno klasje; pesn.: cum tristis hiems aquilonis inhorruit alis O. je v mrazu zasršala, aër inhorrescit nivibus et glacie Ap., et mox gelatus humor rigore frigoris inhorrescit Ap.; occ.

1. (o vodah) jariti se, vzburkati se, razburkati se, valove (za)gnati: inhorrescit mare Pac. fr., Cu., subito fluctibus inhorruit mare Sen. rh., inhorruit unda tenebris V. voda je zagnala temne valove, inhorruit concussus undarum globus Sen. tr., ruptis riparum terminis aucti inhorruere torrentes Amm.

2. pesn. stresti se, zamajati se, vztrepetati: agitatus inhorruit aër O., mobilibus veris inhorruit adventus foliis H. prihajajoča pomlad se trese (šumi) po listju (pri drugih: vepris inhorruit ad ventum trnjev grm šumi v vetru).

3. metaf. (od strahu) (s)tresti se, (vz)drgetati, biti spreletet od srha: dicitur inhorruisse civitas Ci., igitur domus principis inhorruerat T., terret solitudo; inhorrescit vacuis T. ob praznoti, inhorrescet ad subita Sen. ph., inhorrui frigore Petr., tenui exceptus inhorruit aurā Stat., sub primo tactu aquae calidae summa cutis inhorrescit Cels.; pred mrzlico: cum primum aliquis inhorruit et ex horrore incaluit Cels.; trans.: vim tantae severitatis i. Aur. zgroziti se nad silo tolike ostrosti.

latrō² -ōnis, m (indoev. kor. *lē(i)- podeliti (podeljevati), da(ja)ti; prim. gr. λάτρον plača, mezda, λατρεύς, λάτρις mezdnik, λατρεία služba za mezdo, mezdno delo, λατρεύω služim za mezdo, λήιον setev, žitno polje, ἀλήιος neimovit)

1. najeti služabnik, najemnik, mezdnik, plačanec, najemniški vojak, spremljevalec, telesni stražar: Enn., nimis lepide de latrone Pl., ut latrones quos conduxi hinc ad Seleucum duceret Pl., latrones dicti, qui conducebantur; ea enim merces Graece dicitur λάτρον Varr.; metaf. vojak = kamen, figura pri šahu (= kmet) ali vojaški igri, ki predstavlja vojaka (= miles): cautaque non stulte latronum proelia laudat O., sic vincas … vitreo latrone clusos Mart., insidiosorum si ludis bella latronum, gemmeus iste tibi miles et hosti erit Mart.

2. (vojak) plenilec (ki se vojskuje neupravičeno in na svojo roko, npr. kot državljan zoper državo), pirat: ab Liguribus, latronibus verius quam hostibus iustis L., adversus latronum magis quam hostium excursiones L., multitudo perditorum hominum latronumque convenerat C., ut potius privato paucorum et latronum quam regio consilio susceptum bellum videretur C., latro gentiumque vastator Sen. ph. (o Aleksandru Velikem); z gen.: tu omnium gentium, quas adisti, latro es Cu.; od tod = ropar, (cestni, gozdni) razbojnik, bandit, nepridiprav, tolovaj, rokovnjač, malopridnež, malopridnik, zasednik, klatež, potepuh: Auct. b. Hisp., Suet., Amm., non semper viator a latrone, non numquam etiam latro a viatore occiditur Ci., nunc iter expediti latronis cum Milonis impedimentis comparate Ci., latrones, viarum obsessores Ci., plenus latronum locus Ci., ut iugulent hominem, surgunt de nocte latrones H., ne quis fur esset neu latro H., maximus latronum dux Val. Max., XX milia latronum erant Cu., latronibus circumventum defendo Sen. ph., improbus l. Ph. (o volku); z gen.: servatorum meorum latro Cu. morilec.

3. lovec, oprezovalec, prežač, ki zveri zalezuje iz zasede: leo … latronis impavidus frangit telum V. — Kot rim. priimek Latrō -ōnis, m Látron, npr. M. Porcius Latrō Mark Porcij Latron, Hispanec, govornik in retor za časa Avgusta: Sen. rh., Q. Od tod adj. Latrōniānus 3 Latrónov: color Sen. rh.

mórje (-a) n

1. mare:
reka se izliva v morje il fiume sfocia nel mare
pluti po morju navigare
potovati po suhem in po morju viaggiare per terra e per mare
potisniti ladjo v morje varare una nave
gladina, globina morja la superficie, il fondo del mare
vihar na morju tempesta di mare; uragano
globoko, plitvo morje mare profondo, basso
modro morje mare azzurro
mirno, razburkano, valovito, viharno morje mare calmo, agitato, ondoso, tempestoso
na odprtem morju in alto mare
peščeno morje mare di sabbia
nekdo je padel v morje! uomo in mare!
geogr. Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje Mare Baltico, Mar Nero, (Mare) Adriatico, (Mare) Mediterraneo
Jonsko, Ligursko morje Mar Ionio, Mar Ligure

2. (morje z obalo kot prostor za oddih) mare:
bili smo na morju siamo stati al mare, abbiamo fatto le vacanze al mare

3. (morska voda) mare

4. (velika količina) mare, torrente; massa; distesa; folla; tosk. buggerio; vulg. fottio:
preliti morje solz versare un mare, un torrente di lacrime
žitno morje valovi ondeggia la distesa del grano
ribiča je vzelo morje il pescatore è affogato
iti čez morje andare, emigrare oltre oceano
pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
pren. v morje vreči buttare a mare
pren. utoniti v tujem morju essere assimilato
zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
kipenje morja il frangersi delle onde sulla riva
geol. brahično morje mare salmastroso
mrtvo morje mare morto
notranje morje mare interno
obalno, teritorialno morje mare costiero, territoriale
odprto, obrežno morje mare aperto, litoraneo
morje ljudi un fottio di gente
PREGOVORI:
hvali morje, a drži se brega loda il mare e rimani a terra; loda il monte e tienti al piano

pólje field

bojno pólje battlefield
električno pólje electric field
magnetno pólje magnetic field
minsko pólje minefield
šahovsko pólje square; (v grbu) quarter (ali field) of a shield
vidno pólje field of sight (ali of vision)
ravno pólje plain
na (odprtem) pólju in the (open) field
žitno pólje cornfield
obdelovati pólje to till the ground, to cultivate, to farm
riževo pólje rice field

pólje champ moški spol ; (kraško) poljé moški spol ; (na šahovnici) case ženski spol d'échiquier

polje slave champ d'honneur
bojno polje champ de bataille
delovno polje champ d'action
magnetno polje (fizika) champ magnétique
minsko polje (vojaško) champ de mines
repno polje champ de (bette)raves, ravière ženski spol
riževo polje rizière ženski spol
servisno polje (tenis) zone ženski spol des renvois, carré moški spol de service
strelno polje champ de tir
vidno polje champ visuel
žitno polje champ de blé (ali de céréales)
iti po bližnjicah, teči čez polje couper, courir à travers champs
obdelovati polje cultiver la terre (ali les champs)
na odprtem polju, sredi polja en plein champ, en pleine (ali rase) campagne

pólje campo m ; fig (področje) campo m de actividad, dominio m

ledeniško (minsko, vidno) polje campo m de ventisquero (minado, visual)
riževo polje arrozal m
žitno polje campo de trigo (ali de cereales), trigal m
šahovsko polje escaque m, casilla f
na polju časti en el campo del honor
obdelovati polje cultivar el campo
klatiti se po poljih (re)correr el campo

rūdus (tudi rōdus (Fest.) in raudus (Varr., Val. Max.)) -eris, n (dvomljiva, čeprav neovržena je domneva, da beseda izhaja iz *ghreudos (indoev. kor. *ghreu- zdrobiti, zm(l)eti; prim. stvnem. grioz pesek, zdrob = nem. Grieß, stvnem. grūz (peščeno ali žitno) zrno, gruzzi = nem. Grütze kaša, zdrob, sl. gruda, lit. grúdas zrno, grúdžiu, grusti teptati, phati; prim. tudi lit. rausiù kopati) zdrobljeno kamenje, grúšč(evje), grúšec, pród(je), prodóvje, drobír, dróbje, mel, kos (košček) apna, zemlje, kamna, rude idr.: aeris acervi inventi, cum milites rudera iacerent L., olim aera raudera dicebantur Val. Max., rudere pingui saturare terram Col. poet., in aestimatione censoria aes infectum rudus appellatum Varr.; kolekt.

1. rudus vetus in samo rudus grušč, grušec, sipina, ruševine, odpadni material starih podrtih poslopij: ruderi accipiendo Ostienses paludes destinabant T.; pl. rudera razvaline, ruševine: ad coercendas inundationes alveum Tiberis laxavit ac repurgavit completum olim ruderibus et aedificiorum prolationibus coartatum Suet., ipse restitutionem Capitolii aggressus ruderibus purgandis manus primus admovit ac suo collo quaedam extulit Suet.

2. rudus novum in samo rudus malta, mort, estrih, snov za tlakovanje, starejše zmastina: Ca., Vitr., Plin., Alexandriae aedificia tecta sunt rudere aut pavimentis Auct. b. Alx., rudus redivivum Vitr. enkrat že uporabljen estrih. — Soobl. raudus -ī, m: P. F.

Theodosia -ae, f Teodózija, cvetoča miletska kolonija na Krimu z znamenitim pristaniščem in žitno trgovino: Mel., Plin.

tržišč|e srednji spol (-a …) der Markt, Absatzmarkt; das Absatzgebiet; der Handelsplatz, Umschlagplatz; -markt (delovne sile Arbeitsmarkt, gotovinsko Kassamarkt, notranje Binnenmarkt, zunanje Auslandsmarkt, žitno Getreidemarkt)
… tržišča Markt-
(analiza die Marktanalyse, oblikovanje die Marktbildung, odpiranje die Markterschließung, oskrba die Marktversorgung, raziskovanje die Marktforschung, die Markterkundung)
na tržišču auf dem Markt, im Handel
biti na tržišču auf dem Markt sein, Kaufobjekt sein
motnja na tržišču die Marktstörung
možnosti na tržišču Marktchancen množina
običajen na tržišču marktüblich
položaj na tržišču die Marktlage
prevladujoč na tržišču marktbeherrschend
prednost na tržišču der Marktvorsprung
vrzel na tržišču die Marktlücke

zrn|o srednji spol (-a …) das Korn (tudi rastlinstvo, botanika) (koruzno Maiskorn, pelodno Pollenkorn, prašno Staubkorn, pšenično Weizenkorn, peska Sandkorn, popra Pfefferkorn, soli Salzkorn, toče Hagelkorn, žitno Getreidekorn), kavno, kakavovo, fižolovo: die Bohne (Kaffeebohne, Kakaobohne)
moknato zrno der Mehlkörper
figurativno zrno resnice ein Körnchen Wahrheit
debelina zrna die Körnung
debela zrna množina das Grobkorn
zastrupljena žitna zrna der Giftweizen
kava v zrnju der Bohnenkaffee
figurativno ločiti zrno od plev die Spreu vom Weizen trennen
| ➞ → zrnje

žganj|e² srednji spol (-a …) (žgana pijača) der Branntwein, der Schnaps (kuminovo Kümmelschnaps, kvalitetno Edelbranntwein, riževo Reisschnaps, Reisbranntwein, zeliščno Kräuterschnaps)
medeno žganje der Bärenfang
prvo žganje der Lutter
vinsko žganje der Weinbrand
žitno žganje der Kornbranntwein, der Korn
druga destilacija žganja der Feinbrand
davek na žganje die Branntweinsteuer
kozarček za žganje das Schnapsglas
steklenica za žganje die Schnapsflasche
destilacija žganja die Branntweindestillation
dišati po žganju eine Schnapsfahne haben
piti žganje Schnaps trinken, stalno: schnäpseln

žgánje eau-de-vie ženski spol, familiarno goutte ženski spol , gnôle (ali gniole, gnaule, niole) ženski spol, popularno tord-boyaux moški spol

francosko žganje alcool moški spol aromatique
krompirjevo žganje eau-de-vie de pommes de terre
riževo žganje arack ali arac moški spol
vinsko žganje eau-de-vie de vin, cognac moški spol
žitno žganje eau-de-vie de grain