-
vélnica (un) ž vijača, vejača, vijalica, vejalica, lopata, stroj za vijanje, za vejanje žita
-
vršáj m
1. vršaj, gomila omlaćenog žita, zrnja
2. nanos vode pri izlazu iz pobočne u glavnu dolinu
-
žítnica ž
1. žitnica, žitorodni kraj: Vojvodina je žitnica Jugoslavije
2. ambar, spremište za smještaj (sme-) žita
3. vrsta rane jabu̯ke
-
žítovka ž komadara, rakija od žita
-
cen|a1 [é] ženski spol (-e …) der Preis; (višina cene) die Preislage; -preis (astronomska Mondpreis, brat(ov)ska Vorzugspreis, bruto Bruttopreis, cenilna Schätzungspreis/Schätzpreis, dampinška Dumpingpreis, diskontna Discountpreis, dnevna Tagespreis, domača Inlandspreis, drobnoprodajna Verbraucherpreis, enotna Einheitspreis, fantazijska Phantasiepreis, fiksna Festpreis, grosistična Großeinkaufspreis, intervencijska Interventionspreis, izklicna Ausrufungspreis/Ausrufpreis, izredna Ausnahmepreis, končna Konsumentenpreis/Verbraucherpreis, lastna Selbstkostenpreis/Kostenpreis, ljubiteljska Liebhaberpreis maloprodajna Einzelhandelspreis/Endverbraucherpreis/Ladenpreis, minimalna Mindestpreis, nabavna Anschaffungspreis/Einkaufspreis, najnižja Tiefstpreis, najvišja Höchstpreis, nakupna Kaufpreis, neto Nettopreis, nizka Billigpreis, oderuška Wucherpreis, odkupna Erfassungspreis, okvirna Richtpreis, osnovna Grundpreis, pavšalna Pauschalpreis, polna Vollpreis, posebno ugodna Vorzugspreis, povprečna Durchschnittspreis, prednaročniška Subskriptionspreis, previsoka, pretirana Apothekerpreis, prodajna Verkaufspreis, proizvodna Gestehungspreis/Herstellungspreis/Erzeugerpreis, smešno nizka Spottpreis, sramotna Schandpreis, subvencionirana Stützpreis, tovarniška Fabrikpreis, tržna Marktpreis, uvajalna Einführungspreis/Einstandspreis, veliko prenizka Schleuderpreis, višja Mehrpreis; bencina Benzinpreis, električnega toka Strompreis, kave Kaffeepreis, kurilnega olja Heizölpreis, lesa Holzpreis, nafte Erdölpreis, na svetovnem trgu Weltmarktpreis, penziona Pensionspreis, po katalogu Katalogpreis, po kosu Stückpreis, srebra Silberpreis, surove nafte Rohölpreis, žita Getreidepreis)
priporočena cena die Preisempfehlung
cena pada der Preis fällt, čemu etwas geht im Preis zurück
določitev cene die Preisbestimmung/Preisfestsetzung
izračun cene die Preisberechnung/Preiskalkulation
navedba cene die Preisangabe
nihanje cene die Preisschwankung
oblikovanje cene die Preisgestaltung/Preisbildung
obvezno označevanje cene die Auszeichnungspflicht
označitev cene die Preisauszeichnung
padec cene der Preissturz
popravek cene die Preiskorrektur
sprememba cene die Preisänderung
višina cene die Preishöhe
cenovni razred: die Preislage
vprašanje cene die Preisfrage
znižanje cene s strani kupca/najemnika itd.: der Preisabschlag, die Preisminderung, s strani prodajalca: die Preissenkung
znižati ceno im Preis herabsetzen, den Preis senken
zvišati ceno im Preis erhöhen
ponuditi nižjo (ugodnejšo) ceno kot kdo jemanden unterbieten
imeti dobro cen hoch/gut im Preis stehen
imeti trdno cen preisstabil sein
množina:
pretirano visoke cene die Preisüberhöhung
eksplozija cen die Preisexplosion
gibanje cen die Preisentwicklung/Preisbewegung
indeks cen der Preisindex
kontrola cen die Preisüberwachung/Preiskontrolle
navijanje cen die Preistreiberei
nivo cen das Preisniveau
oblikovanje cen die Preisgestaltung/Preisbildung
padec cen der Preissturz
pretiran dvig cen die Preisüberhöhung
pretirano dvigovanje cen der Preiswucher
primerjava cen der Preisvergleich
rast cen der Preisantrieb
stabiliziranje cen die Preisstabilisierung
stanje cen der Preisstand
subvenbcioniranje cen die Preisstützung
spirala cen in mezd die Preis-Lohn-Spirale
urad za kontrolo cen die Preisüberwachungsstelle
velik padec cen Preiseinbruch
vezanje maloprodajnih cen die Preisbindung
zamrznitev cen der Preisstopp
zbijanje cen die Preisdrückerei
znižanje cen die Preisermäßigung
zniževanje cen der Preisabbau
zvišanje cen die Preiserhöhung
zviševanje cen die Preissteigerung
označiti cene Preise auszeichnen
ki zvišuje cene preistreibend
ki zelo pazi na cene [preisbewußt] preisbewusst
glede:
dogovor glede cene die Preisabsprache
zahteva glede cene die Preisforderung
na:
pritisk na cene der Preisdruck
po:
po ceni zum Preis von
po ceni za naročnike zum Bezugspreis
po tej/taki ceni in dieser Preislage
po znižani ceni ermäßigt
po fiksnih cenah zu festen Preisen
pod:
pod cen unter Preis
prodajati pod ceno unter Preis verkaufen/den Markt drücken
daleč pod ceno zu Schleuderpreisen, zum Schleuderpreis, (skoraj zastonj) prodati: für ein Butterbrot verkaufen
prodajati/prodati globoko pod ceno abstoßen, verschleudern, verscherbeln
pri:
subvencija pri cen der [Preiszuschuß] Preiszuschuss
v:
razlika v ceni die Preisdifferenz/ der Preisunterschied
s/z:
označiti s ceno auspreisen
z vezano ceno preisgebunden
tablica s cen das Preisschildchen
s stalnimi cenami preisstabil
za fiksno ceno zum Festpreis
jamstvo za ceno die Preisgarantie
figurativno za nobeno ceno um keinen Preis/nie und nimmer
za vsako ceno um jeden Preis
figurativno vzdržati za vsako ceno durchhalten
tudi za ceno življenja koste es auch das Leben
zastran cene ➞ → glede
-
gojênje (-a) n coltivazione, coltura; allevamento; -coltura:
gojenje trte la coltura della vite
pren. gojenje prijateljstva il coltivare l'amicizia, un'amicizia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gojenje žita cerealicoltura
agr. gojenje agrumov agrumicoltura
gojenje cvetlic floricoltura
gojenje oljk olivicoltura
gojenje povrtnin in sadik ortovivaismo
gozd. gojenje dreves, gozdov arboricoltura, selvicoltura
rib. gojenje ostrig ostricoltura
gojenje postrvi troticoltura
gojenje užitnih školjk mitilicoltura
-
izdel|ek [é] moški spol (-ka …) das Erzeugnis, das Produkt, der Artikel, das Fabrikat, die -arbeit, das -stück (čimžan Beizartikel, gumeni Gummiprodukt, Gummiartikel, iz kovine Metallarbeit, iz laka Lackarbeit, iz lesa Holzarbeit, iz plutovine Korkerzeugnis, iz slonovine Elfenbeinarbeit, iz srebra Silberarbeit, iz žita Getreideprodukt, učenca Schülerarbeit, za mojstrski izpit Meisterstück, za pomočniški izpit Gesellenstück, biseri Perlenarbeit, končni Fertigprodukt, Ganzfabrikat, Endprodukt, Fertigerzeugnis, lesni Holzprodukt, lončarski Töpferarbeit, mlečni Milchprodukt, Milcherzeugnis, mlekarski Molkereiprodukt, mlevski Mühlenerzeugnis, papirni Papierprodukt, pletarski Flechtereierzeugnis, Flechtarbeit, sedlarski Sattlerware, Sattlerarbeit, slaščičarski Konditorware, visokokakovosten Qualitätserzeugnis, zlatarski Goldschmiedearbeit)
izdeli množina -waren množina
(iz betona Betonwaren, iz svile Seidenwaren, iz volne Wollwaren, kleparski Klempnerwaren, kovaški Schmiedewaren, kovinski Metallwaren, lončarski Töpferwaren, pekarski Backwaren, prekajeni Räucherwaren, slaščičarski Feinbackwaren, tobačni Tabakwaren, usnjeni Lederwaren)
-
izvôz exportation ženski spol ; sortie ženski spol
izvoz pod ceno dumping moški spol
izvoz žita exportation de céréales
-
izvoznic|a [ó] ženski spol (-e …)
1. (dežela, ki izvaža) das Ausfuhrland, Exportland, -land (nafto Ölland, surovine Rohstoffland, žita Getreideausfuhrland)
2. cesta: der Zubringer, die Ausfahrt, die Ausfahrtstraße
-
mlinar samostalnik1. (predelovalec žita) ▸
molnárgrajski mlinar ▸ vármolnár
izučiti se za mlinarja ▸ molnárnak kitanul
Le iz kvalitetnih zrn ajde lahko mlinarji zmeljejo dobro moko. ▸ Csak jó minőségű hajdinaszemekből tudnak a molnárok jó lisztet őrölni.
2. (lastnik mlina) ▸
malomtulajdonos, molnárMlinarji so pogosto svoje mline na Muri selili. ▸ A malomtulajdonosok gyakran költöztették a malmaikat a Murán.
-
pridelovánje production ženski spol , culture ženski spol
pridelovanje zelenjave culture maraîchère
pridelovanje žita culture de céréales
-
rázati to strickle; to strike
razana mera stricken measure (žita of corn)
-
snòp (snôpa) m
1. fascio, covone:
snop slame, žita un covone di paglia, di grano
snop pisem un fascio di lettere
snop svetlobe un fascio di luce
fiz. elektronski snop fascio elettronico
fiz. laserski snop fascio laser
2. etn., rel. fascina pasquale
-
správljanje (-a) n agr. raccolta; gozd. esbosco;
spravljanje pridelkov raccolta dei prodotti
spravljanje žita (v silose) insilaggio
med. spravljanje v bolnico ricovero
-
téža (-e) f
1. peso (tudi ekst.); onere:
snov ima prostornino in težo la materia ha un volume e un peso
veje so se pripogibale pod težo plodov i rami si chinavano sotto il peso dei frutti
bruto, neto teža peso lordo, peso netto
pren. teža odgovornosti il peso della responsabilità
2. (težavnost) gravosità, gravezza, difficoltà; peso:
lajšati komu težo življenja alleviare a qcn. il peso della vita
3. (velikost, stopnja) grado, gravità:
ugotoviti težo poškodbe accertare la gravità della lesione
4. pren. (največji del odgovornosti) peso, responsabilità:
prevzeti nase vso težo zgodovinske odločitve assumersi il peso della storica decisione
5. pren. (vrednost, tehtnost) importanza, valore, peso:
taki dokazi so brez teže dati così sono privi di valore
6. fiz. forza di gravità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nositi glavno težo dela sostenere il peso principale del lavoro
nesreča ji z vso težo leži na duši la disgrazia le pesa molto
evf. rešiti se zemeljske teže morire, spirare
nase vzeti težo dejanja assumersi la responsabilità dell'azione
vreči z ramen težo dneva togliersi, levarsi di dosso il peso delle preoccupazioni quotidiane
zapustiti domovino pod težo razmer lasciare la patria a causa della situazione insostenibile
bibl. dovolj je dnevu lastna teža il peso quotidiano basta e avanza
žel. adhezijska teža peso aderente
kem. atomska teža peso atomico
teh. dopustna teža, lastna teža (vozila) peso consentito, peso proprio
agr. hektolitrska teža žita peso di un ettolitro di grano
klavna teža peso morto
grad. koristna teža peso utile
fiz. specifična teža peso specifico
-
uvòz importation ženski spol , entrée ženski spol
uvoz in izvoz importation(s) et exportation(s) ženski spol
uvoz žita importation de céréales
-
vrst|a1 ženski spol (-e …) die Art, die Gattung, die Sorte, der Schlag (ljudi Menschenschlag), die Form; po konstrukciji: die Bauart, tipska: die Baureihe
besedna vrsta Wortart
(besedila Textsorte, črk Schriftart, dajatve Leistungsart, denarja Geldsorte, drevja Baumart, energije Energieart, gorstva Gebirgsart, izstrelka [Geschoßart] Geschossart, kamnine Gesteinsart, kave Kaffeesorte, kazni Strafart, kruha Brotsorte, lesa Holzart, lova Jagdart, mesa Fleischsorte, oboka Gewölbeform, orhideje Orchideenart, palme Palmenart, papirja Papiersorte, peska Sandart, rime Reimart, stavka Satzart, stekla Glasart, trave Grasart, vina Weinsorte, zavarovanja Versicherungsart, zelenjave Gemüseart, žita Getreidesorte, Getreideart)
… iz več vrst … Misch-
(kruh iz več vrst moke das Mischbrot)
dveh/treh/ sedmih … vrst -fältig, -erlei
(dveh zweierlei, obeh beiderlei, sedmih siebenerlei, treh dreifältig, dreierlei …)
vseh vrst aller Art, allerart
druge vrste andersartig
iste vrste artgleich, einerlei, gleichartig
neke vrste eine Art (von)
razne vrste vielerlei
take vrste derart
biti čisto druge vrste ganz anders sein, (ganz) anders geartet sein
štedilnik za vse vrste plina der Allgasherd
-
vŕsta file ženski spol ; rangée ženski spol , rang moški spol ; suite ženski spol , série ženski spol , succession ženski spol ; classe ženski spol , catégorie ženski spol ; espèce ženski spol , genre moški spol , sorte ženski spol ; (ljudi) file ženski spol , colonne ženski spol, familiarno queue ženski spol
po vrsti l'un après l'autre, à tour de rôle, un par un
po vrstah par rangs, par files, par séries, par lignes
v vrsti en rangs
v prvi vrsti en premier lieu, tout d'abord, avant tout
besedna vrsta catégorie ženski spol (ali classe ženski spol) de mots, partie ženski spol du discours
bojna vrsta rang moški spol de bataille
vrsta hiš rangée ženski spol de maisons
vrsta lesa espèce ženski spol (ali sorte ženski spol) de bois, essence ženski spol
naslovna vrsta (v časopisu) manchette ženski spol
vrsta rim genre moški spol de rime
vrsta sob enfilade ženski spol de pièces
številčna vrsta suite ženski spol (ali série ženski spol) de nombres
začetna vrsta première ligne, ligne ženski spol de tête
vrsta žita céréale ženski spol
kdo je na vrsti? à qui le tour?
jaz sem na vrsti c'est mon tour
ti si na vrsti c'est ton tour
vsi po vrsti chacun son tour
postaviti v vrsto mettre (ali disposer) sur un rang
zgostiti vrste serrer les rangs
-
vŕsta fila f (tudi voj) ; (hiš, dreves, gumbov) hilera f ; (kolona) columna f ; (vrstica) línea f ; (zaporedje) sucesión f ; (serija) serie f ; clase f , especie f
(vrsta ljudi, »kača«) fila f, fam cola f
po vrsti por orden; por turno; sucesivamente; uno después de otro
vsak po vrsti cada uno a su vez
v strnjeni vrsti (voj) en columna cerrada
v prvi vrsti en primera fila
vrsta lesa clase f (ali especie f) de madera
vrsta sob serie f de habitaciones
vrsta zob hilera f de dientes, arcada f dental
vrsta žita variedad f de trigo (ozir. de cereales)
bojna vrsta orden m de batalla
postaviti v bojno vrsto (dis)poner en orden de batalla
naslovna vrsta línea f del título
prazna vrsta línea f en blanco
nastanek vrst el origen de especies
nova vrsta! (pri diktiranju) punto y aparte
iti v vrsti (eden za drugim) ir (ali marchar) en fila india
brati med vrstami leer entre líneas
kdo je na vrsti? ¿a quién le toca?, ¿a quién le corresponde ahora?
jaz sem na vrsti me toca a mí, es mi turno
postaviti v vrsto disponer en fila
strniti, zgostiti vrste cerrar (ali estrechar) las filas
vsak pride enkrat na vrsto (fig, pregovor) a cada puerco le llega su San Martín
-
zoríti (faire) mûrir
sonce zori žita le soleil mûrit les blés