Franja

Zadetki iskanja

  • vélnica (un) ž vijača, vejača, vijalica, vejalica, lopata, stroj za vijanje, za vejanje žita
  • vršáj m
    1. vršaj, gomila omlaćenog žita, zrnja
    2. nanos vode pri izlazu iz pobočne u glavnu dolinu
  • žítnica ž
    1. žitnica, žitorodni kraj: Vojvodina je žitnica Jugoslavije
    2. ambar, spremište za smještaj (sme-) žita
    3. vrsta rane jabu̯ke
  • žítovka ž komadara, rakija od žita
  • cen|a1 [é] ženski spol (-e …) der Preis; (višina cene) die Preislage; -preis (astronomska Mondpreis, brat(ov)ska Vorzugspreis, bruto Bruttopreis, cenilna Schätzungspreis/Schätzpreis, dampinška Dumpingpreis, diskontna Discountpreis, dnevna Tagespreis, domača Inlandspreis, drobnoprodajna Verbraucherpreis, enotna Einheitspreis, fantazijska Phantasiepreis, fiksna Festpreis, grosistična Großeinkaufspreis, intervencijska Interventionspreis, izklicna Ausrufungspreis/Ausrufpreis, izredna Ausnahmepreis, končna Konsumentenpreis/Verbraucherpreis, lastna Selbstkostenpreis/Kostenpreis, ljubiteljska Liebhaberpreis maloprodajna Einzelhandelspreis/Endverbraucherpreis/Ladenpreis, minimalna Mindestpreis, nabavna Anschaffungspreis/Einkaufspreis, najnižja Tiefstpreis, najvišja Höchstpreis, nakupna Kaufpreis, neto Nettopreis, nizka Billigpreis, oderuška Wucherpreis, odkupna Erfassungspreis, okvirna Richtpreis, osnovna Grundpreis, pavšalna Pauschalpreis, polna Vollpreis, posebno ugodna Vorzugspreis, povprečna Durchschnittspreis, prednaročniška Subskriptionspreis, previsoka, pretirana Apothekerpreis, prodajna Verkaufspreis, proizvodna Gestehungspreis/Herstellungspreis/Erzeugerpreis, smešno nizka Spottpreis, sramotna Schandpreis, subvencionirana Stützpreis, tovarniška Fabrikpreis, tržna Marktpreis, uvajalna Einführungspreis/Einstandspreis, veliko prenizka Schleuderpreis, višja Mehrpreis; bencina Benzinpreis, električnega toka Strompreis, kave Kaffeepreis, kurilnega olja Heizölpreis, lesa Holzpreis, nafte Erdölpreis, na svetovnem trgu Weltmarktpreis, penziona Pensionspreis, po katalogu Katalogpreis, po kosu Stückpreis, srebra Silberpreis, surove nafte Rohölpreis, žita Getreidepreis)
    priporočena cena die Preisempfehlung
    cena pada der Preis fällt, čemu etwas geht im Preis zurück
    določitev cene die Preisbestimmung/Preisfestsetzung
    izračun cene die Preisberechnung/Preiskalkulation
    navedba cene die Preisangabe
    nihanje cene die Preisschwankung
    oblikovanje cene die Preisgestaltung/Preisbildung
    obvezno označevanje cene die Auszeichnungspflicht
    označitev cene die Preisauszeichnung
    padec cene der Preissturz
    popravek cene die Preiskorrektur
    sprememba cene die Preisänderung
    višina cene die Preishöhe
    cenovni razred: die Preislage
    vprašanje cene die Preisfrage
    znižanje cene s strani kupca/najemnika itd.: der Preisabschlag, die Preisminderung, s strani prodajalca: die Preissenkung
    znižati ceno im Preis herabsetzen, den Preis senken
    zvišati ceno im Preis erhöhen
    ponuditi nižjo (ugodnejšo) ceno kot kdo jemanden unterbieten
    imeti dobro cen hoch/gut im Preis stehen
    imeti trdno cen preisstabil sein
    množina:
    pretirano visoke cene die Preisüberhöhung
    eksplozija cen die Preisexplosion
    gibanje cen die Preisentwicklung/Preisbewegung
    indeks cen der Preisindex
    kontrola cen die Preisüberwachung/Preiskontrolle
    navijanje cen die Preistreiberei
    nivo cen das Preisniveau
    oblikovanje cen die Preisgestaltung/Preisbildung
    padec cen der Preissturz
    pretiran dvig cen die Preisüberhöhung
    pretirano dvigovanje cen der Preiswucher
    primerjava cen der Preisvergleich
    rast cen der Preisantrieb
    stabiliziranje cen die Preisstabilisierung
    stanje cen der Preisstand
    subvenbcioniranje cen die Preisstützung
    spirala cen in mezd die Preis-Lohn-Spirale
    urad za kontrolo cen die Preisüberwachungsstelle
    velik padec cen Preiseinbruch
    vezanje maloprodajnih cen die Preisbindung
    zamrznitev cen der Preisstopp
    zbijanje cen die Preisdrückerei
    znižanje cen die Preisermäßigung
    zniževanje cen der Preisabbau
    zvišanje cen die Preiserhöhung
    zviševanje cen die Preissteigerung
    označiti cene Preise auszeichnen
    ki zvišuje cene preistreibend
    ki zelo pazi na cene [preisbewußt] preisbewusst
    glede:
    dogovor glede cene die Preisabsprache
    zahteva glede cene die Preisforderung
    na:
    pritisk na cene der Preisdruck
    po:
    po ceni zum Preis von
    po ceni za naročnike zum Bezugspreis
    po tej/taki ceni in dieser Preislage
    po znižani ceni ermäßigt
    po fiksnih cenah zu festen Preisen
    pod:
    pod cen unter Preis
    prodajati pod ceno unter Preis verkaufen/den Markt drücken
    daleč pod ceno zu Schleuderpreisen, zum Schleuderpreis, (skoraj zastonj) prodati: für ein Butterbrot verkaufen
    prodajati/prodati globoko pod ceno abstoßen, verschleudern, verscherbeln
    pri:
    subvencija pri cen der [Preiszuschuß] Preiszuschuss
    v:
    razlika v ceni die Preisdifferenz/ der Preisunterschied
    s/z:
    označiti s ceno auspreisen
    z vezano ceno preisgebunden
    tablica s cen das Preisschildchen
    s stalnimi cenami preisstabil

    za fiksno ceno zum Festpreis
    jamstvo za ceno die Preisgarantie
    figurativno za nobeno ceno um keinen Preis/nie und nimmer
    za vsako ceno um jeden Preis
    figurativno vzdržati za vsako ceno durchhalten
    tudi za ceno življenja koste es auch das Leben
    zastran cene ➞ → glede
  • gojênje (-a) n coltivazione, coltura; allevamento; -coltura:
    gojenje trte la coltura della vite
    pren. gojenje prijateljstva il coltivare l'amicizia, un'amicizia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gojenje žita cerealicoltura
    agr. gojenje agrumov agrumicoltura
    gojenje cvetlic floricoltura
    gojenje oljk olivicoltura
    gojenje povrtnin in sadik ortovivaismo
    gozd. gojenje dreves, gozdov arboricoltura, selvicoltura
    rib. gojenje ostrig ostricoltura
    gojenje postrvi troticoltura
    gojenje užitnih školjk mitilicoltura
  • izdel|ek [é] moški spol (-ka …) das Erzeugnis, das Produkt, der Artikel, das Fabrikat, die -arbeit, das -stück (čimžan Beizartikel, gumeni Gummiprodukt, Gummiartikel, iz kovine Metallarbeit, iz laka Lackarbeit, iz lesa Holzarbeit, iz plutovine Korkerzeugnis, iz slonovine Elfenbeinarbeit, iz srebra Silberarbeit, iz žita Getreideprodukt, učenca Schülerarbeit, za mojstrski izpit Meisterstück, za pomočniški izpit Gesellenstück, biseri Perlenarbeit, končni Fertigprodukt, Ganzfabrikat, Endprodukt, Fertigerzeugnis, lesni Holzprodukt, lončarski Töpferarbeit, mlečni Milchprodukt, Milcherzeugnis, mlekarski Molkereiprodukt, mlevski Mühlenerzeugnis, papirni Papierprodukt, pletarski Flechtereierzeugnis, Flechtarbeit, sedlarski Sattlerware, Sattlerarbeit, slaščičarski Konditorware, visokokakovosten Qualitätserzeugnis, zlatarski Goldschmiedearbeit)
    izdeli množina -waren množina
    (iz betona Betonwaren, iz svile Seidenwaren, iz volne Wollwaren, kleparski Klempnerwaren, kovaški Schmiedewaren, kovinski Metallwaren, lončarski Töpferwaren, pekarski Backwaren, prekajeni Räucherwaren, slaščičarski Feinbackwaren, tobačni Tabakwaren, usnjeni Lederwaren)
  • izvôz exportation ženski spol ; sortie ženski spol

    izvoz pod ceno dumping moški spol
    izvoz žita exportation de céréales
  • izvoznic|a [ó] ženski spol (-e …)

    1. (dežela, ki izvaža) das Ausfuhrland, Exportland, -land (nafto Ölland, surovine Rohstoffland, žita Getreideausfuhrland)

    2. cesta: der Zubringer, die Ausfahrt, die Ausfahrtstraße
  • mlinar samostalnik
    1. (predelovalec žita) ▸ molnár
    grajski mlinar ▸ vármolnár
    izučiti se za mlinarja ▸ molnárnak kitanul
    Le iz kvalitetnih zrn ajde lahko mlinarji zmeljejo dobro moko. ▸ Csak jó minőségű hajdinaszemekből tudnak a molnárok jó lisztet őrölni.

    2. (lastnik mlina) ▸ malomtulajdonos, molnár
    Mlinarji so pogosto svoje mline na Muri selili. ▸ A malomtulajdonosok gyakran költöztették a malmaikat a Murán.
  • pridelovánje production ženski spol , culture ženski spol

    pridelovanje zelenjave culture maraîchère
    pridelovanje žita culture de céréales
  • rázati to strickle; to strike

    razana mera stricken measure (žita of corn)
  • snòp (snôpa) m

    1. fascio, covone:
    snop slame, žita un covone di paglia, di grano
    snop pisem un fascio di lettere
    snop svetlobe un fascio di luce
    fiz. elektronski snop fascio elettronico
    fiz. laserski snop fascio laser

    2. etn., rel. fascina pasquale
  • správljanje (-a) n agr. raccolta; gozd. esbosco;
    spravljanje pridelkov raccolta dei prodotti
    spravljanje žita (v silose) insilaggio
    med. spravljanje v bolnico ricovero
  • téža (-e) f

    1. peso (tudi ekst.); onere:
    snov ima prostornino in težo la materia ha un volume e un peso
    veje so se pripogibale pod težo plodov i rami si chinavano sotto il peso dei frutti
    bruto, neto teža peso lordo, peso netto
    pren. teža odgovornosti il peso della responsabilità

    2. (težavnost) gravosità, gravezza, difficoltà; peso:
    lajšati komu težo življenja alleviare a qcn. il peso della vita

    3. (velikost, stopnja) grado, gravità:
    ugotoviti težo poškodbe accertare la gravità della lesione

    4. pren. (največji del odgovornosti) peso, responsabilità:
    prevzeti nase vso težo zgodovinske odločitve assumersi il peso della storica decisione

    5. pren. (vrednost, tehtnost) importanza, valore, peso:
    taki dokazi so brez teže dati così sono privi di valore

    6. fiz. forza di gravità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nositi glavno težo dela sostenere il peso principale del lavoro
    nesreča ji z vso težo leži na duši la disgrazia le pesa molto
    evf. rešiti se zemeljske teže morire, spirare
    nase vzeti težo dejanja assumersi la responsabilità dell'azione
    vreči z ramen težo dneva togliersi, levarsi di dosso il peso delle preoccupazioni quotidiane
    zapustiti domovino pod težo razmer lasciare la patria a causa della situazione insostenibile
    bibl. dovolj je dnevu lastna teža il peso quotidiano basta e avanza
    žel. adhezijska teža peso aderente
    kem. atomska teža peso atomico
    teh. dopustna teža, lastna teža (vozila) peso consentito, peso proprio
    agr. hektolitrska teža žita peso di un ettolitro di grano
    klavna teža peso morto
    grad. koristna teža peso utile
    fiz. specifična teža peso specifico
  • uvòz importation ženski spol , entrée ženski spol

    uvoz in izvoz importation(s) et exportation(s) ženski spol
    uvoz žita importation de céréales
  • vrst|a1 ženski spol (-e …) die Art, die Gattung, die Sorte, der Schlag (ljudi Menschenschlag), die Form; po konstrukciji: die Bauart, tipska: die Baureihe
    besedna vrsta Wortart
    (besedila Textsorte, črk Schriftart, dajatve Leistungsart, denarja Geldsorte, drevja Baumart, energije Energieart, gorstva Gebirgsart, izstrelka [Geschoßart] Geschossart, kamnine Gesteinsart, kave Kaffeesorte, kazni Strafart, kruha Brotsorte, lesa Holzart, lova Jagdart, mesa Fleischsorte, oboka Gewölbeform, orhideje Orchideenart, palme Palmenart, papirja Papiersorte, peska Sandart, rime Reimart, stavka Satzart, stekla Glasart, trave Grasart, vina Weinsorte, zavarovanja Versicherungsart, zelenjave Gemüseart, žita Getreidesorte, Getreideart)
    … iz več vrst … Misch-
    (kruh iz več vrst moke das Mischbrot)
    dveh/treh/ sedmih … vrst -fältig, -erlei
    (dveh zweierlei, obeh beiderlei, sedmih siebenerlei, treh dreifältig, dreierlei …)
    vseh vrst aller Art, allerart
    druge vrste andersartig
    iste vrste artgleich, einerlei, gleichartig
    neke vrste eine Art (von)
    razne vrste vielerlei
    take vrste derart
    biti čisto druge vrste ganz anders sein, (ganz) anders geartet sein
    štedilnik za vse vrste plina der Allgasherd
  • vŕsta file ženski spol ; rangée ženski spol , rang moški spol ; suite ženski spol , série ženski spol , succession ženski spol ; classe ženski spol , catégorie ženski spol ; espèce ženski spol , genre moški spol , sorte ženski spol ; (ljudi) file ženski spol , colonne ženski spol, familiarno queue ženski spol

    po vrsti l'un après l'autre, à tour de rôle, un par un
    po vrstah par rangs, par files, par séries, par lignes
    v vrsti en rangs
    v prvi vrsti en premier lieu, tout d'abord, avant tout
    besedna vrsta catégorie ženski spol (ali classe ženski spol) de mots, partie ženski spol du discours
    bojna vrsta rang moški spol de bataille
    vrsta hiš rangée ženski spol de maisons
    vrsta lesa espèce ženski spol (ali sorte ženski spol) de bois, essence ženski spol
    naslovna vrsta (v časopisu) manchette ženski spol
    vrsta rim genre moški spol de rime
    vrsta sob enfilade ženski spol de pièces
    številčna vrsta suite ženski spol (ali série ženski spol) de nombres
    začetna vrsta première ligne, ligne ženski spol de tête
    vrsta žita céréale ženski spol
    kdo je na vrsti? à qui le tour?
    jaz sem na vrsti c'est mon tour
    ti si na vrsti c'est ton tour
    vsi po vrsti chacun son tour
    postaviti v vrsto mettre (ali disposer) sur un rang
    zgostiti vrste serrer les rangs
  • vŕsta fila f (tudi voj) ; (hiš, dreves, gumbov) hilera f ; (kolona) columna f ; (vrstica) línea f ; (zaporedje) sucesión f ; (serija) serie f ; clase f , especie f

    (vrsta ljudi, »kača«) fila f, fam cola f
    po vrsti por orden; por turno; sucesivamente; uno después de otro
    vsak po vrsti cada uno a su vez
    v strnjeni vrsti (voj) en columna cerrada
    v prvi vrsti en primera fila
    vrsta lesa clase f (ali especie f) de madera
    vrsta sob serie f de habitaciones
    vrsta zob hilera f de dientes, arcada f dental
    vrsta žita variedad f de trigo (ozir. de cereales)
    bojna vrsta orden m de batalla
    postaviti v bojno vrsto (dis)poner en orden de batalla
    naslovna vrsta línea f del título
    prazna vrsta línea f en blanco
    nastanek vrst el origen de especies
    nova vrsta! (pri diktiranju) punto y aparte
    iti v vrsti (eden za drugim) ir (ali marchar) en fila india
    brati med vrstami leer entre líneas
    kdo je na vrsti? ¿a quién le toca?, ¿a quién le corresponde ahora?
    jaz sem na vrsti me toca a mí, es mi turno
    postaviti v vrsto disponer en fila
    strniti, zgostiti vrste cerrar (ali estrechar) las filas
    vsak pride enkrat na vrsto (fig, pregovor) a cada puerco le llega su San Martín
  • zoríti (faire) mûrir

    sonce zori žita le soleil mûrit les blés