-
raciner [-sine] verbe intransitif, botanique poganjati korenine; verbe transitif pobarvati z orehovo rjavim barvilom; okrasiti z imitacijami lesnih žil in grč
-
varication [værikéišən] samostalnik
medicina razširjenje žil; tvorba krčnih žil
-
varicosis [værikóusis] samostalnik
medicina tvorba krčnih žil; razširjenje žil
-
varicosity [værikɔ́siti] samostalnik
medicina razširjenje žil, varikoznost; krčne žile
-
varicōsus 3 (varix) imajoč veliko krčnih žil (varíc, kščnic, krtíc, krotíc, žil kŕčnic), krtíčast, krotíčast, krotíčav: sed meus frater maior, postquam vidit me vi deiectum domo, nupsit posterius dotatae vetulae varicosae vafrae Pomp. fr., ut si progeniem antiquam, qua est Maximus Quintus, qua varicosus vatax Luc. fr., centuriones Pers., haruspex Iuv., Arpinas Sid. (o Ciceronu).
-
vasculaire [vaskülɛr] adjectif ki se tiče žil, žilen, vaskularen
tissu masculin vasculaire vaskularno tkivo
-
vascular [vǽskjulə] pridevnik
biologija vaskularen, žilen, ki se tiče žil
-
vascularisation [-larizasjɔ̃] féminin razvoj in razporeditev žil v kakem organu
-
vasodilatazione f med. širjenje žil
-
veinage [véinidž] samostalnik
razporeditev žil
-
veined [véind] pridevnik
poln žil, žilast; vlaknat (les); pisan (marmor)
-
veinless [véinlis] pridevnik
ki je brez žil, brezžilen, brezžilnat
botanika brez žilic ali reber
-
veinous [véinəs] pridevnik
žilnat, poln žil, ki ima debele žile (o roki)
-
venosity [vi:nɔ́siti] samostalnik
medicina venoznost, obilnost ven ali žil; preobilica ali primes venozne krvi
-
vēnōsus 3 (vēna) žilnat, poln žil, žilast, žilav: renes Cels., intybum venosius Plin.; metaf.: liber Atti Pers. prekipevajoča od čezmernosti in zastarele robatosti.
-
venous [ví:nəs] pridevnik (venously prislov)
anatomija venozen
botanika (redko) poln žil(ic), žilnat
venous blood venozna kri
-
apnênje imprégnation ženski spol de calcaire, calcification ženski spol
apnenje žil calcification ženski spol artérielle
-
bifurcus 3 (bi in furca) dvoviličast, dvoroglat, razsohast: Col., Plin., ramus O. rogovila, valli L. viličasti koli; subst. bifurcum -ī, n razsoha (kjer se dve veji cepita druga od druge): Col.; viličenje (o zvezi dveh žil dovodnic na glavi vprežne živine): P. Veg.; od tod: sudor mihi per bifurcum volabat Pert. = po licih proti grlu.
-
bítje battement moški spol
bitje žil pulsation ženski spol, (ali battement moški spol) des artères
bitje srca palpitations ženski spol množine (ali battements moški spol množine) du cœur
-
discursus -ūs, m (discurrere)
1. razkropitev, razbežanje: eos (funes) acri raptavere discursu Amm., magno clamore discursuque fugae se mandant Hirt., ne quis in discursu militum impetus in castra fieri posset L., timens, ne … contineri ab discursu miles avidus praedae non posset L., subito discursu terga cinxerant equites T. naglo so krenili na obe strani in od zadaj napadli; occ. korakanje na vse strani (o četah): Fabii vallem latis discursibus implent O., discursus hostiles Amm., hostium Sid.; (o stvareh) razlivanje: macularum, venarum (žil v rudi) Plin.
2. tekanje (letanje) sem in tja: discursus amicorum Q., totius diei Q., media campi covinnarius et eques strepitu ac discursu complebat T. sredi polja sta … hropeč sem in tja dirjala, iste inanis discursus (po mestu) Plin. iun.; (o kandidatih za častne službe): Mart., Iuv., Plin. ep.; (o živalih): Lact., lupi (piscis) O., Plin., formicarum Sen. ph.; (o stvareh): libero inter ordines discursu praetervecta (navis) L. ki svobodno (neovirano) pluje mimo, discursus telorum Val. Max. ali ignei spiritus … discursūs Plin. iun. šviganje, stellarum iste discursus Sen. ph. obtek.
3. pren. govorjenje o čem: Cod. Th.