Franja

scēttro m

1. žezlo; ekst. kraljevska, vladarska oblast

2. ekst. pren. absolutna premoč, primat, prvenstvo; prednost:
detenere lo scettro (di) biti nekronani kralj (česa)

skȅptar -tra m (gr. skeptron) žezlo

skȉptar -tra m (gr. skêptron, e = eta, ngr. i) žezlo

staff¹ množina staffs, staves [sta:f; -s, stéivz] samostalnik
palica, krepelec; drog (za zastavo); kol, opornik; simbol oblasti, žezlo
figurativno opora; naprava za določanje položaja na morju
glasba črtovje, notni sistem; naprava za merjenje oddaljenosti in višine

at staff's end zastarelo v primerni, spodobni razdalji
the staff of life kar je najpotrebnejše, najvažnejše v življenju (npr. kruh, hrana)
the staff of his old age opora v njegovi starosti
Jacob's staff lesena palica, na katero se nameščajo geodetske naprave
pastoral staff škofovska palica
quarter-staff zgodovina čvrsta palica, dolga 6 do 8 čevljev, ki so jo nekoč uporabljali kot orožje

šìbika ž
1. šiba, palica: djevojka tanka kao šibika
2. palica: šibika od zlata, zlato u -ama
3. zastar. žezlo: kraljevska šibika
4. bot. navadna konopljika
5. bot. šmarna detelja

verga f

1. redko vejica, šiba:
tremare come una verga tresti se kot šiba na vodi

2. palica; šiba; navt. jadrnik:
verga del pendolo nihalo

3. knjižno pastirska palica

4. žezlo; palica:
la verga del mago čarovniška palica
verga di Mercurio (caduceo) Merkurjeva palica
fascio di verghe (fascio littorio) hist. liktorski sveženj (v starem Rimu), liktorski snop (v fašistični Italiji)

5. palica, ingot:
verga di ferro, d'oro železna, zlata palica
verga del tram ekst. tramvajska tračnica

6. zool.
verga d'oro modrinček (Polyommatus virgaurea)

7. bot.
verga d'oro zlata palica, zlata rozga, zlata šiba, trebuhovka (Solidago virgaurea)

8. pog. batina, penis

verge¹ [və:dž] samostalnik
rob, kraj, meja (tudi figurativno)
travnati obrobek ali pas (grede, lehe, ceste); palica, žezlo (kot znak časti)
tehnično majhno vreteno; rob opeke, ki štrli iznad strešnega slemena
zgodovina območje, pristojnost

on the verge of čisto na robu, za prst od
on the verge of ruin, of a new war na robu propada, nove vojne
he is on the verge of fifty on je že blizu 50 let star
he was on the verge of betraying the secret skoraj je izdal tajnost

Zepter, das, (-s, -) žezlo; das Zepter führen vladati

булава f kij; bulava, (hetmansko) žezlo

жезл m žezlo; palica;
волшебный ж. čudodelna palica (v pravljicah);
маршальский ж. maršalska palica;,
сигнальный ж. signalna palica (za urejanje prometa)

жезл -а́ ч., žêzlo -a s.

скипетр m žezlo

kíj club; zgodovina buzdovan, žezlo mace; (tolkač) beetle

vaje s kíji šport club-swinging

sceptred [séptəd] pridevnik
ki nosi, ima žezlo; kraljevski, vladarski

scettrato agg. knjižno ki ima žezlo; ekst. kraljevski, vladarski

štȁka ž (it. stacca)
1. bergla: bio je bez jedne noge te je išao na štaci
2. episkopova palica, episkopovo žezlo

abdicirati glagol
(odstopiti s položaja) ▸ abdikál [tisztségről lemond]
Kraljica Beatrix bo abdicirala in žezlo predala najstarejšemu sinu. ▸ Beatrix királynő lemondott a trónról, és a jogart legidősebb fiának adta át.

attribut [atribü] masculin lastnost; posebnost; posebna, izključna pravica; znak, simbol; grammaire atribut

le droit de grâce est un attribut du chef de l'Etat pravica pomilostitve je privilegij glavarja države
le sceptre est l'attribut de la royauté žezlo je simbol kraljeve časti

dēstruō -ere -strūxī -strūctum

1. podreti (podirati), razdreti (razdirati), porušiti, razrušiti, razdejati, razvaliti: Lact., ut navem, ut aedificium idem destruit facillime, qui construxit, sic … Ci., d. moenia V., theatrum L. epit., Plin. iun., templum Suet.; pesn.: crinemque manumque destruit Stat. = odvzame diadem in žezlo.

2. pren. pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), ugonobiti (ugonabljati), poraziti, zatreti (zatirati): ius destruere ac demoliri L., d. eius magnitudinem Cu., beneficia levitate Col., constantiam alicuius Petr., finitionem, orationem Q. ovreči, izpodbijati, tyrannidem Q., Alexandri regnum Iust.; (o neživih subj.): multa vetustas destruit O., longius aevum destruit ingentes animos (srčnost) Lucan.; occ. (z acc. personae) ugonobiti (ugonabljati), (o)škodovati, s poti spraviti (spravljati): Plin. iun., Artaxerxem Val. Max., testem infamiā criminum Q., in destruendo eo (hoste) T., senem Titus Vinius et Cornelius Laco … contemptu inertiae destruebant T.

discrīmen -inis, n (discernere) kar ločuje,

1. ločilo, ločnica, ločilnica, mejna črta, predel, pregrada: discrimina costis per medium quā spina dabat V. kjer je hrbtišče delilo rebra, (duo maria) cum pertenui discrimine (= Isthmo) separentur Ci., compositum discrimen (preča) erit, discrimina lauda O.; pesn.: medium quos inter et hostes discrimen murus facit O. tvori pregrado, loči, vallum, fossae … leti discrimina parva V. majhne pregrade zoper smrt, Scyllam atque Charybdim inter, utramque (apoz. k Scyllam atque Charybdim) viam (predik. k utramque) leti discrimine parvo V. katerih vsaka pot je na ozkem robu smrti, genitor … attonitus tamen est ingens discrimine parvo (sc. leti) committi potuisse nefas O. malodane smrtonosna blaznost; met.
a) oddaljenost, razdalja: aequato caelum discrimine metans Lucr., post hos aequo discrimine Pristis V.; occ. (v glasbi) interval, medglasje: (Orpheus) septem discrimina vocum pectine pulsat V. ubira sedem intervalov = brenka na liro s sedmimi strunami.
b) vmesni prostor, presledek, interval: discrimina agminum Cu., spatium discrimina fallit O.; occ. razcep, reža, špranja: ungulae bovis Col., dentium Q.

2. pren.
a) razločevanje, razloček, razlika: amabat omnes, nam discrimen non facit Luc. ap. Non., discrimen inter gratiosos civīs et fortīs Ci., omni discrimine remoto Ci., non est discrimen in vulgo Ci., Tros Tyriusque mihi nullo discrimine agetur V., sine discrimine, Poenus an Hispanus esset L., nullum discrimen habere O., tenues parvi discriminis umbrae O., experiar, deus hic, discrimine aperto, an sit mortalis O., discrimen nationum Cu., discrimen personarum Q., aetas discrimen facit Q., discrimine recti pravique Q., sine ullo sexus discrimine Suet., discrimina ordinum dignitatumque Plin. iun.
b) odločitev, odločilni trenutek: erit … res iam in discrimine Ci., ea res nunc in discrimine versatur Ci., res in discrimen adducta est, utrum … an Ci. odločiti se mora, quaerere et in discrimen agere, utrum … an Lucr. o tem odločati, in discrimen venit, an … Cu. odločiti se je moralo, in discrimine nunc est omne genus humanum, utrum … an L. zdaj je za ves človeški rod odločilno, disciplina militaris, … imperii maiestas, quae in discrimine fuerant, an ulla post hanc diem essent L., discrimen facere (z odvisnim vprašanjem) L. odločiti (odločati), haec haud in magno ponere discrimine L. temu ne pripisovati posebnega pomena, anima una dabit discrimina tanta V., discrimen belli L., Cu., pugnae Cu., proeliorum Amm.; occ. odločilni boj: extremum Ci., vehemens Cu., discrimen subire, tentare, experiri Cu., in medium discrimen ruere Cu., ultimum discrimen Vell.
c) (odločilni, razsodni) preobrat, odločilni čas, nevarnost, stiska, nuja: quo in discrimine N., in summo discrimine esse C., discrimen capitis Ci., in tanto discrimine et periculo civis Ci., extrema rei publicae discrimina Ci., cum omnium nobilium dignitas in discrimen veniret Ci. je bila na previsu, salus sociorum in periculum ac discrimen vocatur Ci. se spravlja v nevarnost in stisko, ad ipsum discrimen eius temporis Ci. prav v odločilnem trenutku nevarnega položaja, per tot discrimina rerum V., in tanto discrimine periculi L. v tako očitni nevarnosti, in ultimo discrimine vitae esse L. = pojemati, umirati, in ultimo discrimine es fortunae tuae et vitae Cu. tvoje žezlo in življenje je na skrajni točki, summae rei discrimen T., legiones in discrimen dare T. v nevarnost spraviti (spravljati).