Franja

mast² [ma:st] samostalnik
žir, želod (za hrano svinjam)

pannage [pǽnidž] samostalnik
britanska angleščina želod, žir (hrana za svinje); plačilo za hranjenje svinj v gozdu

quercus -ūs, f (starejša obl. *quercuus, od koder querquētum; najbrž iz *perqu̯u-s; prim. stvnem. forha = nem. Föhre, stvnem. fereh-eich želod) hrast, dob; poseb. poletni hrast (gnilec ali gnjelec), Jupitru posvečeno drevo: Varr., Ci., O., Ph., Col., Plin., Lucan., P. F. idr., quercūs aeriae V., aurītae, aridae H.; meton.

1. iz hrastovine ali hrastovega listja narejena stvar: npr. hrastova ladja (Argo): Val. Fl.; kopje: Val. Fl.; hrastova čaša: Sil.; Capitolina Iuv. hrastovo listje, hrastov venec, venec iz hrastovega listja (kot plačilo za rešitev kakega državljana v vojni); tako tudi: umbrata gerunt civili tempora quercu V., mediamque tuebere quercum O., praetextaque quercu stet domus O., emeritique gerens insignia domi, servati civis referentem praemia quercum Lucan.

2. želod (kolekt.): contingunt homini veteris fastidia quercūs Iuv.

Opomba: Gen. pl. quercorum: Ci. fr. ap. Prisc.

Warze, die, (-, -n) Medizin bradavica; (Brustwarze) (prsna) bradavica; Technik želod, izboklina

žȅlūd m želod: ući u grmenje po želud

жёлудь m želod

жо́лудь -я ч., žêlod -óda m.

acylos -ī, f (gr. ἄκυλος) užitni gradnov želod: Plin. (pri njem tudi acc. aculon).

bellot(e)ar želod nabirati; želod žreti (prašiči)

breva ženski spol zgodnja smokva; zgodnji želod; figurativno korist

de higos a brevas tu pa tam, redko
coger buena breva dobro se odrezati

glandiferous [glændífərəs] pridevnik
ki rodi želod

iū-glāns -andis, f (= Iovis glāns, gr. Διὸς βάλανος; iz Iovis glāno nastane Iove glāns; iz ixpt. *iove-glāns nastane po sinkop. v iūglāns) „Jupitrov želod“ = laški oreh: candentia iuglandium putamina Ci. žareče orehove lupine, iuglandium umbra gravis et noxia, etiam capiti humano Plin., nux iuglans Varr., Plin., Cels., Col.

leccia f (pl. -ce) hrastov, gradnov želod

phoenīcobalanus -ī, m (gr. φοινικοβάλανος) bot. „palmov želod“ = zreli palmov sad: Plin.

plumbum -ī, n (morda enako kakor gr. μόλιβος, μόλυβδος, μόλιβδος, rodoško περιβολιβδῶσαι, epidavrsko βόλιμος izpos. neznanega sredozemsko-iberskega izvora)

1. svinec: Cat., Lucr., V., O., L. idr., dolia plumbo vincire Ca., liquidum H., nigrum Plin. svinec, album C., Plin. ali candidum Plin. kositer, cin, glandes liventis plumbi V., decem librae plumbi Lamp.

2. meton. svinčene stvari, izdelki iz svinca
a) svinčenka, svinčeni izstrelek, „želod“: plumbum funda iacit O.
b) svinčeni gumbi, svinčene kroglice, svinčeni všitki na borilni rokavici (borilnem jermenu, cestu, caestus): terga boum plumbo insuto rigebant V.
c) bič s svinčeno kroglico (svinčenko): Prud.
d) svinčena cev: aqua rumpit plumbum H.
e) svinčnik: membrana plumbo directa (začrtana) Cat.

3. metaf. plúmb, svinec neka očesna okvara: hac commanducata si oculus subinde lingatur, plumbum, quod est genus vitii, ex oculo tollitur Plin.

glandi-fer -fera -ferum (glāns in ferre) želodonosen, želodoroden: quercus CL., LUCR., O. želodnjak (= ki rodi želod), arbores PLIN., silva SERV. hrast(ov)je; subst. n. pl.: glandifera Pannoniae PLIN. želodoviti (= polni želoda) kraji.

hībernus 3 (iz *heimrinos, prim. gr. χειμερινός, gl. hiems)

1. zimski, pozimi: castra Ca. fr., L. idr., prezimovališče, fici Ca., Col., mensis Sen. ph., menses Ci., Suet., tempora Ci., imber V., Mel., T., glans (želod), pulvis, sidus V., soles V., O. zimski sončni sij, Lycia V. kjer Apolon prezimuje, annus H. ali tempus anni Auct. b. Alx. zimski letni čas, Alpes H., T. zimske = mrzle, expeditio L. zimski, grando O., occidens L., Vitr. zimska večerna (zahodna) stran, oriens Col., aër Vitr., sol Cels., nives Q., pirum Plin. (hruška) ozimka, rosa Mart., arctos Val. Fl., hiberna (sc. bella) flentes Val. Fl., h. vultus Iovis Val. Fl. mrzel, Iuppiter Stat., miles Sen. tr., legiones Suet. ki prezimujejo v šotorih, vigiliae Gell. zimske noči brez spanja. — Od tod subst.
a) hībernum -ī, zimski čas: in hiberno Min.; adv. abl. hībernō v (ob) zimskem času, pozimi: Dig., Cypr., Cael., hiberno servantur mella Pall.
b) hīberna -ōrum, n α) (sc. castra) (pre)zimov(al)išče, zimovnik: Suet., Fl. idr., cohortes in hiberna misit Ci., hiberna cum legato praefectoque tuo tradidisses Ci., exercitum in hibernis collocare C., in Belgis omnium legionum hiberna constituere C., exercitum in hiberna … deducere C., Fabium cum sua legione remittere in hiberna C., cum tribus legionibus … trinis hibernis hiemare C., tres legiones ex hibernis educere C., ex hibernis discedere, egredi C., dies hibernorum C. čas bivanja v prezimovališču, hiberna sumpserant non ad usum belli, sed … N., in (ad) hiberna proficisci S., milites … ex hibernis in expeditionem evocare S., ibi hiberna aedificare L., ibi hiberna habere L., in hiberna Antiocheam concedere L., relictis hibernis T., isdem hibernis tendentes (legiones) T.; pesn.: terna transierint hiberna V. = tri zime. β) (sc. stabula) prezimovališče za živino, zimska ograda, zimski hlev (naspr. aestīva): Varr., Dig.

2. metaf. buren, viharen: flatūs, ventus V., mare razburkano zimsko morje H., Plin.; neutr. sg. adv.: increpui hibernum Pl.

hrastov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ tölgyfa, tölgyNenavadno, ampak hrastove šiške so naravno zdravilo ob zastrupitvah s cinkom, bakrom ali svincem. ▸ Szokatlan ugyan, de a tölgygubacs természetes gyógyszer cink-, réz- vagy ólommérgezés esetén.

2. (izdelan iz hrastovega lesa) ▸ tölgyfa, tölgy

hrástov de chêne

hrastov les, hrastovina (bois moški spol de) chêne moški spol
hrastov list feuille ženski spol de chêne
hrastov želod gland moški spol

hrástov (-a -o) adj. di, della quercia, (del legno) di quercia:
hrastov želod ghianda
hrastova šiška galla della quercia
hrastova miza tavola di quercia
zool. hrastove šiškarice cinipi (sing. -e) (Cynips)
zool. hrastov kozliček cerambice della quercia (Cerambyx cerdo)