terekajska želva ženski spol živalstvo, zoologija die Terekayschildkröte
zelenkasta želva ženski spol živalstvo, zoologija die Bastardschildkröte
želva debeloglavka ženski spol živalstvo, zoologija die Großkopfschildkröte
želva hlastavka ženski spol živalstvo, zoologija die Alligatorschildkröte
želva velikanka ženski spol živalstvo, zoologija die Riesenschildkröte
galapaška želva velikanka Galapagos-Riesenschildkröte
sejšelska želva velikanka Seychellen-Riesenschildkröte
želva velikanka stalna zveza
zoologija Chelonoidis niger (vrsta želve) ▸ galápagosi óriásteknős
Sopomenke: galapaška želva
chelys -yos, acc. -yn, voc. -y, abl. -ye, f (gr. χέλυς)
1. želva, kornjača: Petr. fr.
2. met. iz želvovine narejena lira (prim. testudo), potem lira sploh: O., Sen. tr., Stat.
čànčara ž želva: grčka čančara zool. mavrska želva, Testudo graeca
kórnjača ž
1. želva: barske, morske, suhozemne -e
2. želvovina: nije to tambura od -e već obična javorova tambura
3. voj. testudo v rimski vojski
Schildkröte, die, Tierkunde želva
tartaruga f
1. zool. želva; pren. počasnež:
camminare come la tartaruga, a passi di tartaruga pren. hoditi po polžje
2. kulin. želvje meso
3. želvovina
testudinate [testjú:dinit, -eit]
1. pridevnik
podoben želvinemu oklepu, želvast
2. samostalnik
želva
testudo [testjú:dou; -dini:z] samostalnik
zoologija (množina testudos, testudines) želva
zgodovina, vojska zaščitna streha (iz ščitov pri napadu)
tēstūdō -inis, f (tēstu, tēsta)
1. želva, kornjača: Pac. ap. Ci., L., Ph., Sen. ph., Plin. idr., crocodili fluviatilesque testudines Ci.; preg. (o nemogoči stvari): testudo volat Cl.; meton. želvovína, želvji oklep: Tib., Lucan., Plin., Mart., Iuv. idr., ebore et testudine culti (opažena, okrašena) thalami O., varii pulchrā testudine postes V., lecti ex testudine Varr., Alexandrini (sc. triumphi) apparatus ex testudine constitit Vell.
2. metaf. plosko izbokle (izbočene) stvari
a) vsako strunsko glasbilo, lira, plunka, kitara, lutnja ipd.: Ci., V., O., Val. Fl., Hyg. idr., testudinis aureae strepitus H. (baje je prvo liro izdelal bog Hermes iz želvovine); metaf. „kitara“, kitari podobna ureditev las oz. frizura: O. (Ars amat. 3, 147).
b) obok (starejše oblok), svòd, (plosko) obokan prostor, poseb. notranje (po)krito dvorišče (cavaedium) rimske hiše, obokana dvorana, paviljon: Varr., Ci. idr., mediā testudine templi V. sredi notranjega svetiščnega prostora.
c) kot voj. t.t. α) „želva“ = ščitna streha, zaščitna (varovalna) streha, „ščitnica“, ki so jo rimski vojaki naredili tako, da so držali ščite nad glavami: L., V., T. idr., testudine factā portas succendunt C. β) „želva“ = zaščitna (branilna) streha, lesen, z mokrimi kožami pokrit oblegovalni stroj na kolesih, pod katerim so se vojaki primikali k obleganemu mestu: Vitr., vineis ac testudinibus constitutis N., turres testudinesque agere coeperunt C.
d) ježevo želvasto odevalo (pokrivalo): Mart.
e) jajčna lupina: ovum testudine tectum est Aug.
testuggine f
1. zool. želva
2. voj. hist. ščitna streha
3. glasba (vrsta lire) ○
4. arheol. šotorasta streha
tortue [tɔrtü] féminin želva; figuré počasna oseba
tortue marine, d'eau douce morska, sladkovodna želva
à pas de tortue po polževo
marcher d'un pas de tortue, à pas de tortue zelo počasi hoditi, po polževo lesti
quelle tortue! kakšen počasnè!
tortuga ženski spol želva; želvovina
turtle2 [tə:tl]
1. samostalnik
zoologija (morska) želva
mock turtle soup juha iz telečje glave
to turn turtle navtika, sleng prevrniti (se), prekucniti (se) (avto, letalo itd.)
2. neprehodni glagol
loviti želve, iti na lov na želve
черепаха f (zool.) želva; želvovina