Franja

Giftstachel, der, želo (s strupnicami)

pungiglione m zool. želo

rejo moški spol (čebelje) želo; železna bodica; moč

tener mucho rejo imeti žilavo življenje

spīculum -ī, n (demin. spīcum)

1. konica, ost, poseb. ost sulice ali puščice: sibi evelli iubet spiculum Ci. ep., Crassus spiculis prope scrutatus est Alpes Ci., bipalme spiculum L., hastarum spicula O., calami spicula Cnosii H., spiculum in corpore inventum Q.; toda spicula (sc. sagittae) Cels. zazobki; sinekdoha strélica (strelíca), kopje, puščíca (púščica): Lucan., Sil., Veg. idr., quos spiculo possent attingere Ci., Tarquinium infesto spiculo petit L., pars spicula gestat bina manu V., nec scuta aut spicula densi deponunt V., curvo derexit spicula cornu V., quid spicula perdis sanguine plebis? O., celeris spicula Cynthiae H.; o Amorjevih puščicah: legit in exitium spicula facta meum O., spicula quot nostro pectore fixit Amor Pr.

2. metaf.
a) želo: (sc. apes) spicula caeca relinquunt V., spicula crabronum O., curva spicula ferre O. (o škorpijonu).
b) rosarum spicula bodice, bodci = trnje: M.
c) spicula dentium ostri zobje (sikajoče kače): Prud.
d) solis spiculum žarek: Prud.

spina f

1. trn

2. bodica

3.
spine pl. bodičje, bodičevje; trnata veja

4. pren. trn, muka:
ho una spina nel cuore v srcu mi tiči trn
essere, stare sulle spine pren. biti na trnih

5. pog. zbodljaj

6. zool. bodica; želo; (ribja) koščica:
a spina di pesce agr., obl., obrt ribja kost (oblikovanost, vzorec, vbod)

7.
spina bifida med. nezarasla hrbtenica
spina dorsale anat. hrbtenica
spina ventosa med. tuberkuloza prsnice

8. elektr. vtikač

9. metal. mašilni drog

10. nastavna odprtina; pipa (na sodu):
birra alla spina točeno pivo

11. gradb.
muro di spina glavni nosilni zid

12. navt. palubni obroč
PREGOVORI: non c'è rosa senza spina preg. ni rože brez trna

Spitze, die, (-, -n) konica, scharf: ost; bei Bäumen, Bergen, Kegeln, politisch, des Heeres, Sport, usw.: vrh; bei Kolonnen usw.: čelo; bei Wurzeln, Sprossen: konec, konica; von Bemerkungen, Reden: želo, ost; Gewebe: čipka; Elektrizität obere Spitze maksimalna vrednost; untere Spitze minimalna vrednost; Spitze sein biti prima; einsame Spitze sein biti nekaj čisto posebnega; Spitze fahren voziti z največjo hitrostjo; die Spitze bieten upreti se, upirati se (čemu); einer Sache: die Spitze abbrechen/nehmen ublažiti (kaj); die Spitze des Eisbergs figurativ vrh ledene gore; an der Spitze na čelu, na vrhu; an der Spitze liegen Sport voditi; auf die Spitze treiben zaostrovati, zaostriti

Stachel, der, (-s, -n) bodica (tudi Pflanzenkunde, Tierkunde); (Dorn) Pflanzenkunde, Anatomie trn; Tierkunde bei Insekten: želo; Musik bei Instrumenten: noga; figurativ želo, ost; den Stachel nehmen einer Sache: vzeti ost (čemu); gegen den Stachel löcken upirati se

sting¹ [stiŋ] samostalnik
zoologija & botanika želo, bodica; pik, ubod, zbod(ljaj), ugriz; huda, pekoča bolečina
figurativno grizenje, neprijeten občutek
figurativno spodbuda, pobuda; poanta, ostrina (epigrama); zamah
botanika koprivni laski
zoologija bodica; zob strupnik

the sting of hunger glodajoč glad
a jest with a sting in it šala (dovtip) s poanto
sting of conscience grizenje vesti
driven by the sting of jealousy spodboden od ljubosumnosti
to have a sting in the tail figurativno slabo se končati

žȁlac žâlca m
1. želo: žalac komarca; osjećam žalac tvojih riječi
2. kačji jezik
3. resa: žalac žitnoga klasa
4. rezilo, nož: povući žalac ispod grla

žȁoka ž, daj. žȁoci, rod. mn. žȁokī in žȁlākā
1. želo: pčelina, osina žaoka; osa bode -om; u njenim rečima krije se žaoka
2. bodica: -e Prešernovih epigrama

жало n želo; (teh.) ostrina

жа́ло́ жа́ла́ с., žêlo -a s., rezílo -a s.

aculeate [akjú:lieit] pridevnik
botanika, zoologija bodičast, koničast; ki ima želo

aculeato agg.

1. zool. ki ima želo

2. bodičast, bodeč

acūmen -inis, n (acuere)

1. ost, ostrina, ostri konec: verba sub acumen stili subeant Ci. (gl. subeō), ac. digiti, caudae O., rostri O., Plin., scorpii Ci. poet. želo, nasi, coni Lucr., montis O. krn (fem.), lignum sine acumine O. kopjišče brez osti, auspicium ex acuminibus Ci. (prim. acumina auspicata Arn.) ugodno znamenje, kadar so iz suličnih osti letele iskre; pren.: in acumine pulchritudinis esse Arn. na vrhuncu.

2. pren.
a) ost, ostrina (uma), ostroumje, bistroumje, dovtipnost, razumnost: ingenii N., ingeniorum Ci., Plin., dialecticorum Ci., ubi est acumen tuum? Ci., verbi aut sententiae quoddam acumen Ci. ost, etiam interpretatio nominis habet acumen Ci. dovtip, (Romanus) Graecis admovit acumina chartis H.
b) tenkoumnost, zvita ukana: argutiae et acumen eius Ci., nota meretricis acumina H.
c) želo = bridkost: acuminibus dolorum tortari Arn.
č) rezkost: acumina saporis Plin.

ovipositor [ouvipɔ́zitə] samostalnik
zoologija želo za odlaganje jajčec (pri žuželkah)

Schwanzstachel, der, Tierkunde želo na repu

stimulus -ī, m (prim. īnstīgō in stilus) ost, ósten, óstno, bodica, šilo

I. kot voj. t.t. pl. stimuli stímuli = koničasti (šilasti, óstnati, ostri) kôčki kolíč(k)i = železne paličice s kavlji, zabite v zemljo in zakrite, nekaki rogljači ali železne nastave, železne pasti (prim. stilus 1.): taleae pedem longae ferreis hamis infixis … quos stimulos nominabant C., se stimulis inopinantes induebant C. —

II.

1. ost, ósten, óstno, bodica za poganjanje živine in kaznovanje sužnjev, nekakšno priganjálo, gonílo: Pl., Col., Plin. idr., parce, puer, stimulis O., nec … pudeat … stimulo tardos increpuisse boves Tib., nam exspectas, dum te stimulis fodiamus? Ci.; preg. gl. caedō, calcitrō, calx.

2. metaf.
a) ost, ósten, óstno, bodica, želo = muka, bol, bolest, duševni nemir, bolečina, trpljenje ipd.: Pl., Sil., Sen. tr. idr., stimulos doloris contemnamus Ci., caeci stimulos avertere amoris V. ljubosumnost, reginam Allecto stimulis agit undique Bacchi V. z bakhovsko besnostjo, z bakhantsko blaznostjo, subesse caecum aliquem cordi stimulum Lucr., stimulosque in pectore caecos condidit O.; prim. pren.: ea frena furenti (sc. Sibyllae) concutit et stimulos sub pectore vertit Apollo V.
b) spodbuda, izpodbuda, vzpodbuda, pobuda, (v)zgib, impulz, spodbudilo, dražilo, drastilo, stimulácija, stímulans, stimulánt, stímul(us): stimuli quidam industriae ac laboris Ci., defendendi Vatinii fuit ille etiam stimulus Ci. ep., quae (sc. virtus) … animum gloriae stimulis concitat Ci., amoris stimuli L., stimulis agitatur amoris O., is risus stimulos … animo muliebri subdidit L. je spodbodel duha, subiectat lasso stimulos H., stimuli furoris O., accensae irae Stat., irarum Lucan., nequitiae Pr., secundae res acrioribus stimulis animos explorant T., suis stimulis excitos Moesiae duces (sc. esse) T., alicui stimulos alicuius rei admovere Ci. ali adicere O. ali subdere O. ali dare Stat. spodbosti (spodbadati), spodbuditi (spodbujati) koga k čemu, na kaj, tam praecipiti materna furori Pyrrhus origo dabat stimulos Sil. tolikšna besnost (hudobnost) je že zgodaj usmerjala k misli (dala misliti, spodbujala k ideji), da je Pir praded njegove matere, aliquem stimulis acuere Sil. spodbujati, spodbadati koga, addit ad dicendum etiam pudor stimulos Q. tudi čut za poštenje (čast) nas spodbuja h govorniškemu nastopanju (da naj nastopimo kot govorniki).

sting^*2 [stiŋ]

1. prehodni glagol
zbosti, pičiti, ugrizniti; (za)peči, (za)boleti; zadeti v živo, (globoko) raniti, užaliti, mučiti; gristi (vest); spodbosti
sleng preveč zahtevati, ogoljufati, oslepariti, oškodovati

2. neprehodni glagol
imeti želo; pičiti; boleti, peči, žgati

my hand stings roka me peče, boli
the insult stung him žalitev ga je globoko ranila
the blow stung me udarec me je zabolel
pepper stings one's tongue poper žge na jeziku
he was stung for a fiver sleng osleparili so ga za pet funtov
he is stung with remorse vest (kesanje) ga peče
it stung me to the heart do srca me je zabolelo
to sting to the quick zadeti v živo
to sting into rage do besnosti razdražiti
a wasp stung him osa ga je pičila

centrum -ī, n (gr. κέντρον) pravzaprav želo; od tod

1. circini c. krak šestila z ostjo, okrog katerega se vrti drugi krak: Vitr.

2. met.:
a) središče kroga: Vitr., Plin.
b) jedro (draguljev, lesa idr.): Plin.