Franja

poke³ [póuk] samostalnik
narečno vreča, žakelj
arhaično žep

to buy a pig in a poke kupiti mačka v žaklju

sacca f

1. torba; bisaga:
sacca da notte spalna vreča
sacca da viaggio potovalna vreča, torba

2. med. plastična vrečka (za krvno plazmo)

3. nareč. žep

4. krivina; zalivček:
far sacca zajedati se

5.
sacca d'aria aero zračni žep

6. vrečica:
sacche polliniche bot. pelodne vrečice

7. voj. žep

8. metal. plavžno sedlo

saccōccia f (pl. -ce) nareč. žep:
avere le saccocce piene pren. biti naveličan
rompere le saccocce a qcn. pren. koga nadlegovati

Sack, der, (-/e/s, Säcke) vreča (tudi Medizin); (Tasche) žep; figurativ žakelj; (Hodensack) mošnja; den Sack zubinden zašpiliti (kaj); auf den Sack gehen/fallen iti na živce; in Sack und Asche v raševini; jemanden in den Sack stecken vtakniti (koga) v žep; jemanden/etwas im Sack haben imeti (koga/kaj) v žepu; mit Sack und Pack z vso svojo robo; Säcke unter den Augen žaklji pod očmi

scarsēlla f

1. usnjena mošnja

2. nareč. žep:
mettere mano alla scarsella seči v žep

3. arhit. četverokotna absida

4. bočni oklep (na srednjeveških oklepih)

sinus² -ūs, m (beseda etim. ni zadovoljivo pojasnjena)

I. krivina, zavinek, zavina, ovinek, zavoj, trebušasta okroglina, oblina, krog, lok, oblok, vzbuh, vzbuhlina, vzboklina, izboklina itd.: draco serpit … revolvens sese conficiensque sinus e corpore flexos Ci. poet., serpit humum (sc. serpens) flectitque sinus O. se zvija v krivine (zavoje), sinus ossis Cels., P. Veg. okroglina, izboklina, votlina, sinus; o krivini vinjaka (vinjeka, trtnika): Col., media flexu modico sinum faciunt lunae maxime similem Cu. „(ob)lok“, cuneus cedendo sinum dedit in medio L. je ustvaril (naredil) v središču lok, (sc. pontus) sinu perfundit harenam V., illum unda accepit sinu V. v svoje krilo, ut, si hostis intravisset, fronte simul et sinu exciperetur T. da bi sovražnika … prijeli od spredaj in zajeli v loku, extremi sinus orbis V. najvzhodnejši lok zemlje; in ipso fit nodo sinus V. kotanjasta vdolbinica (zarezica) (za cepljenje s popki (popčanje)); lokasta ureditev las = koder: ut fieret torto nexiles orbe sinus (sc. comarum) O.; vzboklina, izboklina, vzbuh od vetra napetih jader in (meton.) jadro samo: Lucan., Sil., Q., pleno pandere vela sinu O., si quem debit aura sinum O. = če bo sapa napela jadra, če bo veter napel jadra, sinus implere secundos V. ugodno napeti jadra, pinus ventis effusum praebuerat sinum Tib., velorum plenos subtrahis ipse sinus Pr.; vzboklina (glob, vglobitev, trebuh) ribiške ali lovske mreže, meton. mreža sama: Pl. (?), pulcher adest onager: mitti venatio debet dentis Erythraei: iam removete sinus Mart., incidit Adriaci spatium admirabile rhombi … implevitque sinus Iuv.; mreža = pajčevina: quam laxus ad flatus ac non respuenda quae veniant sinus! Plin. —

II. occ.

1.
a) morski zaliv, zatòk, draga: Ci., S., H., Tib., Plin., Suet. idr., sinus ad urbem flectitur Ci., qui sinus quosdam obsedisse maritumos … dicuntur Ci., naves ex portu sinuque adversariorum abducere C., Thesprotius sinus L., Illyricos penetrare sinus V., sinus Tarenti V.; meton. kopno (kopnina, zemlja, ozemlje, dežela), ki tvori zaliv (zatok), ob zalivu ležeče kopno, zemeljski rt ipd.: testes sunt omnes sinus atque portus Ci., segetibus … maxime in sinu Aenianum evastatis L., iam in sinum Maliacum venerat (sc. z vojsko po kopnem) L., beatos Campaniae sinus promitti T., quantum ingenti terrarum sinu ambitur T., in ultimos Galliae sinus Iust.
b) pesn. poglobitev, vdolbina, kotanja, globel, razpoka, prepad, udrtina, udor, udorina, podor, ponor, starejše zaglobje zemlje, razse(d)lina: terra in ingentem sinum consedit L. se je močno vdrla, prišlo je do velike udorine, terra immenso sinu laxata patuit Sen. tr., immenso sinu placido quieta labitur Lethe vado Sen. tr.
c) metaf. (o gorah) izstopajoči del, štrleči del, štrlina, čelo: paullatim laxare se sinus montium coeperant Cu., velut sinu quodam flexuque curvatum Cu.

2.
a) vzboklina pri obleki, guba, zgiba, zagiba, pregib, nabòr, nabórek, gubovje, gubosklad: sinu ex toga facto L., sinus vestis, quem nodo colligarat Cu., croceam chlamidem sinusque in nodum collegerat auro V., nuda genu nudoque sinus collecta fluentis V., sinūs implere floribus O., plenos flore referre sinus O.; poseb. guba (vzboklina, nabor, zgiba, pregib, nabòr) rimske toge, ki so jo dajali čez levo ramo in roko ter jo z levico držali skupaj tako, da je preko prsi nastala široka guba (zgiba), v kateri so kot v kakem toku ali žepu hranili in nosili razne reči: sinus togae L., sinus praetextae Suet., sinum effundere (razpustiti) L.; preg.: aliquid ferre sinu laxo H. v ohlapni zgibi (gubi), torej tako, da se lahko izgubi = malo se brigati za kaj, malo biti mar komu za kaj.
b) tok, žep, denarnica (denar so nosili v gubi toge): cedo mihi ex ipsius sinu litteras Syracusanorum Ci., litteras in sinu ponere L., sinūs ponderat Pr. preiskuje žepe, aurum in sinu eius invenerunt Q., sinum subducere alicui rei Sen. ph. ne hoteti sprejeti česa, braniti se česa, otepati se česa, eorum in sinum omnia congerebant Plin. iun., abditis pecuniis per occultos aut ambitiosos sinus T. v žepih (denarnicah) nizkih in višjih oseb, rapinarum provincialium sinus Plin. (o osebi) = „dajalec v žep“, prikrivalec, potuhar, zatajevalec, utajevalec, exquiri novos sinus et varia praedandi vocabula T., praedam omnem in sinum contulit Lamp. je vtaknil v svoj žep, si je prisvojil; pren.: optatum negotium sibi in sinum delatum esse dicebat Ci. da mu je … (nepričakovano) „padlo v krilo (v naročje)“ = da ga je bil … (nepričakovano) deležen; meton. telesni del pod togino gubo, nedra, nedrje, prsi, naročje, krilo, roke, od tod tudi objem: manum in sinum meretrici ingerere Ter., venisti in sinum tuae mimulae Ci., scortum in sinu consulis recubans L., in sinu iuvenis ponere cervicem O., in sinu natos tenere O., paternos in sinu ferens deos H., usque metu micuere sinus O., implevitque sinum sanguis V., opposuit sinum stricto ferro T., sinum ad ima crura deduxit Suet., sinu germanam amplexa fovebat V., gelu rigentem colubram sinu fovit Ph., rapta sinu matris O., sinus meos fugit Pr.; preg.: in sinu gaudere Ci. veseliti se v notranjosti (v sebi, v srcu) = skrivoma, skrivaj, na skrivnem, potiho(ma), na tihem; prim. Sen. ph. (Epistula 105, 3), tacito gaudeat ille sinu Tib., in tacito cohibe gaudia clausa sinu Pr., plaudere in sinum Tert. na tihem zase; occ. drob, (materino) telo: tacto concipit illa sinu O.
c) pesn. sinekdoha gubasto (nagubano, zgubano) oblačilo, v pl. = obleka: Tyrio prodeat apta sinu Tib., aurato ali purpureo conspicienda sinu O., indue regales sinus O., herbas imitante sinu Stat., enormes non ille sinus … legens Stat. —

III. metaf.

1. nedrje, krilo, naročje = prisrčna ljubezen, prisrčno občevanje, ljubeznivo varstvo, ljubeznivo (prijazno) zavetje, ljubezniva (prijateljska) obramba ali zaščita: non gestandus in sinu est? Ter. zelo ljubiti in čislati, in sinu est meo Ci. ep. moj ljubljenec je, eum res publica suo sinu complexuque recipiet Ci., adulescens ex sinu patriae ereptus Ci., aliquem ex sinu gremioque patriae abstrahere Ci., Bibulum noli dimittere ex sinu tuo Ci. ep., genus de eius dilectu, immo vero de complexu eius et sinu Ci. izmed njegovih prijateljev in zaupnikov, calumniatores ex sinu suo apponere Ci., si in amici sinu defleas Plin. iun., simulationum falsa in sinu avi perdidicerat T., res publica in Vespasiani sinum cessisset T., confugit in sinum tuum concussa res publica Plin. iun., sinum praebere tam alte cadenti Sen. ph., cubiculum ac sinum offere T. zaupanje.

2. occ.
a) notranjost, notrina, sreda, sredina, osrčje: in sinu urbis sunt hostes S., in hoc urbis otio et intimo sinu pacis Plin. iun. prav sredi miru, in urbe ac sinu cavendum hostem T., in sinu bellum Sil., nascuntur in ipso bella sinu Cl.
b) globina, zakotje, zakotek: Ci., non enim fecimus altos nimis et obscuros in his rebus quaestionum sinus Gell. pri teh preiskavah nisem zašel v preskrivne (prevelike, prehude) globine.
c) oblast, moč (prvotno „žep“): opes Cremonesium in sinu praefectorum fore T., omnem fortunam in sinu meo habui Dig.

tasca f

1. obl. žep:
tasca a battente, tagliata našiti, vrezani žep
fazzoletto da tasca žepni robec
avere in tasca qcn., averne le tasche piene biti koga sit
avere le tasche asciutte imeti sušo v žepu
conoscere come le proprie tasche poznati kot lastni žep
non entrare (a qcn.) nulla in tasca ne imeti koristi
prenderla in tasca vulg. biti prevaran, ogoljufan
riempirsi le tasche pren. obogateti, veliko zaslužiti
ripulirsi, vuotarsi le tasche pren. vse zafrčkati, obubožati
rompere le tasche a vulg. koga nadlegovati
starsene con le mani in tasca biti brez dela, postopati
vuotare le tasche a qcn. komu izprazniti žepe, koga okrasti

2. ekst. žep (v denarnicah, kovčkih ipd.)

3. kulin. slaščičarska vrečka

4. anat. žep; mošnja:
tasca del nero zool. mošnja barvnega izločka

tascata f (poln) žep

Tasche, die, (-, -n) auf Kleidern aufgesetzt: žep (angeschnittene všit, aufgesetzte našit); (Handtasche usw.) torbica, (Schultasche usw.) torba; Kochkunst: žepek; etwas wie seine eigene Tasche kennen poznati kot svoj lastni žep; die Taschen leeren izprazniti žepe; (sich) die Taschen füllen napolniti si žepe;
auf: auf der Tasche liegen zajedati koga, živeti na čigav račun; die Hand auf der Tasche haben zelo paziti na denar, biti skop;
aus: aus seiner eigenen Tasche bezahlen plačati iz lastnega žepa;
in: in der Tasche haben einen Vertrag: imeti v žepu, einen Menschen: figurativ imeti v oblasti; in die Tasche stecken etwas vtakniti v lastni žep; jemanden figurativ prekositi, prekašati (koga); in seine eigene Tasche arbeiten delati za lastni dobiček; in (seine, meine ...) Tasche wandern/fließen iti v (njegov, moj) žep; tief in die Tasche greifen globoko poseči v žep

taschino m

1. pomanjš. od ➞ tasca obl. žepek (na suknjiču)

2. žep (v torbicah, kovčkih ipd.); ekst. denarnica; pog. toskansko
entrare nel taschino postati nadležen

карман m žep; (pren.) denar;
тощий (пустой) к. prazen žep;
не лезть за словом в к. ne imeti priraslega jezika, biti odrezav;
ветер свистит в карманах žep je prazen;
бить по карману delati škodo;
это нам не по карману to ni za naš žep, je predrago

кише́ня -і ж., žèp žêpa m.

absahnen figurativ transitiv vtakniti v žep, pokasirati, pobrati; intransitiv na veliko služiti, pobirati smetano, dobiček

air-pocket [ɛ́əpɔkit] samostalnik
zračni žep

Außentasche, die, zunanji žep

Brusttasche, die, prsni žep

désargenter [-te] verbe transitif adstraniti srebrno plast; familier denar odvzeti, žep (iz)prazniti (quelqu'un komu)

se désargenter izgubiti denar

džèpina ž velik žep

einsacken ugrezati/ugrezniti se; polniti v vreče; figurativ vtakniti v žep, pokasirati

einstecken vtikati, vtakniti (in v); (in die Tasche) Profite: dati v žep; jemanden (einsperren) dati na hladno; eine Beleidigung usw.: požreti; Technik vstaviti; Schläge einstecken fasati jih