-
ćȉlit m (t. kilit, perz.) dial. obešanka, žabica
-
deadlock [dédlɔk] samostalnik
mrtva točka, zastoj; ključavnica, žabica
to come to a deadlock ustaviti se, obtičati
-
froggy [frɔ́gi]
1. pridevnik
poln žab
2. samostalnik
žabica
-
Frosch, der, (-es, Frösche) žaba; žabica (tudi Musik); einen Frosch im Hals haben biti hripav
-
Fröschchen, das, žabica
-
gueule-de-loup [gœldəlu] féminin, botanique odolin, žabica
-
*hausse [os] féminin dvig(anje), (po)rast (cen), visoko stanje (tečajev, vrednostnih papirjev); podložek; muha (pri puški); žabica (pri violini)
hausse abusive, illicite des prix navijanje cen
hausse du coût de la vie porast življenjskih stroškov
hausse en flèche des prix naglo dviganje cen
hausse des loyers zvišanje najemnin
accuser une hausse izkazovati porast
être en hausse (commerce) dvigati se
obtenir une hausse des salaires doseči povišanje plač, mezd
spéculer à la hausse špekulirati na dvig borznih tečajev
-
kàtanac -ānca m (it. catena)
1. obešanka, žabica: otključati, zaključati katanac; zatvoriti katancem; halka s katancem obroček z obešanko; metnuti kome katanac na usta; nalaziti se s one strane -a biti v zaporu
2. bot. rumeni katanec, Reseda luteola
-
Knallkörper, der, žabica, petarda
-
Knopf, der, (-/e/s, Knöpfe) gumb; bei der Nadel: glavica; (Mensch) dedec; (Kind) žabica; (Geld) fičenk; an Pflanzen: brst, popek; der Knopf ist ab gumb se je odtrgal; sich etwas an den Knöpfen abzählen na prste si prešteti
-
lácăt -e n ključavnica, žabica
-
leō1 -ōnis, m (izpos. iz gr. λέων, gen. λέοντος, kar je verjetno povzeto iz semit., sor. s hebr. lâbî', asir. labbu, egipč. labu lev; prim. sl. lev = hr. lȁv = stvnem. lēwo, lẹwo, louwo = nem. Löwe; prim. še lat. lea, leaena)
1. lev: Lucr., Val. Max., Sen. ph., Plin. idr., l. acerrimus N., Corn., jezen, razdražen, jar, divji, ferus, fulvus, hirsutus, iracundus O., vis leonis Ci., leo femina Pl. fr. levinja; leo = levinja: ceu saeptus in arto dat catulos post terga leo Val. Fl., citius me tigris abactis fetibus orbatique velint audire leones Stat.; apel. lev = smel, pogumen, hraber, srčen človek: domi leones, foras vulpes Petr., in pace leones, in proelio cervi Tert., in praetoriis leones, in castris lepores Sid.
2. meton. levja koža, levína: aptans umeris capitique leonem Val. Fl.
3. metaf.
a) Lēo (lēo) ozvezdje Lev (23. julija stopi sonce v znamenje Leva in se začno pasji dnevi): iam Procyon furit et stella vesani Leonis H., ubi gratior aura leniat et rabiem canis et momenta leonis H., violentus Leo O., cum sol in leone sit Plin., ardentissimo autem aestatis tempore exoritur caniculae sidus sole primam partem leonis ingrediente Plin.
b) lev, vrsta rakov: cancrorum genera … leones et alia ignobiliora Plin.
c) bot. neka rastl., menda zajček, odolín, žabica (prim. tudi antirrhinum): Col. poet.; enako: ora leonis feri Col. poet.
d) Leōnēs levi, svečeniki perzijskega božanstva Mitre (Mithrās ali Mithrēs): Tert.
-
lȍkot m, lȍkotić m (it. lucchetto) žabica, obešanka: sigurnosni lokot; biti pod -om; zaključati sa sedam lokota; staviti komu lokot na usta
-
lucchetto m žabica, ključavnica:
mettere il lucchetto alla bocca di qcn. pog. utišati koga
-
manica -ae, f (subst. adj. iz manus, pravzaprav ročna reč, stvar za roko) večinoma v pl.
1. (sc. vestis) dolg rokav na tuniki, ki je segal čez roko in tako nadomeščal naše rokavice, gr. χειρίς; nosile so ga le ženske in mehkužniki v Rimu ter kmetje pozimi: Varr., Ci., T., Iuv., Plin. iun., Isid., Non. idr., tunicae manicas habent V.
2. (sc. catena) ročna spona (starejše vklepnica, pota), žabica, v pl. tudi lisice, okovi: V., Ap., Val. Fl., Cod. Th., inicite huic manicas Pl., in manicis et compedibus te tenebo H.; pren.: sic laqueis, manicis, pedicis mens irretita est Luc. ap. Non.; metaf. pritegovalni kavelj, kljuka pritezača, kopíka, ladijski kavelj (sicer imenovan harpago ali manus ferrea): ast alias manicaeque ligant teretesque catenae Lucan. — Poznolat. pisano manicha: Hier.
-
muflier [müflje] masculin, botanique žabica, odolin
-
nasēllo2 m
1. (monachetto) zapah
2. (nasiera) nosni obroč (pri volu)
3. voj. konica kladivca (pri zapiraču)
4. glasba (nasetto) žabica
-
nasetto m
1. pomanjš. od ➞ naso nosek
2. glasba žabica
3. zapah
-
nébnica ž
1. tonzila, žabica, krajnik, mandula: vnetje nebnic
2. nepčana kost
-
obéšanka ž žabica, katanac, lokot