Franja

testérati -ām, testèrīsati -išēm, tèsteriti -īm žagati

выпиливать, выпилить izžagati, (od)žagati

напиливать, напилить (na)žagati (mnogo)

перепиливать, перепилить (raz)žagati, prežagati; vse polagati

пилить žagati; (pren.) nadlegovati, dražiti

пиля́ти -ля́ю недок., žágati -am nedov.

пропиливать, пропилить (pre)žagati

lumber² [lʌ́mbə]

1. prehodni glagol
ameriško sekati drevje in žagati debla; nametati (up)
natrpati, napolniti z ropotijo (with)

2. neprehodni glagol
biti nametan, razmetan

refendre* [rəfɑ̃drə] verbe transitif (zopet) razcepiti, razklati; (raz)žagati po dolžini; rezati (kovino)

refendre du bois razklati les

sciable [sjabl] adjectif ki se da žagati

serrābilis -e (serrāre) ki ga je mogoče zlahka žagati, žagljiv: serrabilia (po novejših izdajah forabilia) ac sectilia, quae modice umida PLIN.

slab¹ [slæb]

1. samostalnik
tanka kamnita (marmorna, lesena, kovinska) plošča; prva z debla odžagana deska, krajnik; debel reženj (kruha, mesa); blok surovega železa
ameriško betonska cesta

2. prehodni glagol
otesati deblo, da se da žagati v deske; razžagati v deske; delati plošče za obloge; obložiti z obojem, s ploščami

whipsaw [wípsɔ:]

1. samostalnik
(eno)ročna žaga

2. prehodni glagol
(raz)žagati z enoročno žago
ameriško, figurativno imeti dvojno korist (prednost)
neprehodni glagol
politika, ameriško pustiti se podkupiti z dveh strani

zatestèrati -ām, zatestèrisati -išēm, zatèsteriti -īm zažagati, začeti žagati

отпиливать, отпилить proč žagati, odžagati

подпаливать, подпалить spodaj žagati, podžagati, nažagati; (gov.) opiliti

спиливать, спилить proč žagati, odžagati; proč piliti, odpiliti

branche [brɑ̃š] féminin veja; stranska korenina; odcep, priključek; panoga, stroka, vrsta, disciplina, branža (branša); pluriel (podružnične) poslovalnice (trgovskegapodjetja); rečni rokav; zob (pri vilah)

branches pluriel des lunettes držali pri očalih (za na ušesa)
branches d'une famille veja, linija (neke) družine
branches du compas, des ciseaux kraki pri šestilu, pri škarjah
branches du Nil rokavi reke Nil
branche-clef féminin ključna industrija
branche de l'enseignement secondaire veja, sekcija v srednješolskem pouku
branche morte suha veja
branche de raccordement priključni tir
branches d'une science discipline kake vede, znanosti
branche de tube odcepna cev
ma vieille branche! (moj) stari!
au courant de la branche (commerce) strokovnjaški
il s'accroche à toutes les branches (figuré) vsako sredstvo mu prav pride
s'attacher aux branches (figuré) zadrževati se pri postranskih stvareh
avoir de la branche (figuré) dobro, imenitno izgledati
être comme l'oiseau sur la branche biti v negotovem, nestalnem položaju
se partager en branches razvejati se
percher sur une branche čepeti na veji (ptič)
sauter de branche en branche skakati od veje do veje, figuré skakati od enega predmeta do drugega (v pogovoru)
scier la branche sur laquelle on est assis (od)žagati vejo, na kateri sedimo

dŕva (drv) n pl. legna (da ardere):
sekati, žagati, skladati drva spaccare, tagliare, accatastare la legna
napravljati drva far legna
kuriti z drvmi bruciare legna (per il riscaldamento)
peč na drva stufa a legna
suha drva legna stagionata
bukova, hrastova drva (legna di) faggio, quercia
pog. tako je potrpežljiv, da bi lahko drva na njem sekal ha la pazienza di Giobbe

lés (-á) m

1. legno:
les gori, se napne, vpija vlago il legno arde, si gonfia, assorbe l'umidità
impregnirati les impregnare il legno
sekati, skobljati, žagati les abbattere, piallare, segare il legno
grčav, mehak, trd les legno nodoso, dolce, duro
lastnosti, struktura lesa proprietà, struttura del legno
obdelava, predelava lesa lavorazione, trasformazione del legno
bukov, hrastov, lipov, smrekov les (legno di) faggio, (di) quercia, (di) tiglio, (di) abete
eksotični les legno esotico

2. (kosi lesa za določeno uporabo) legno, legname; legna:
izvažati les esportare il legname
kubični meter lesa un metro cubo di legname
gradbeni, stavbni les legname da costruzione
tesani, žagani les legname squadrato, segato
les za kurjavo legna da ardere

3. knjiž. (gozd) bosco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti iz drugačnega lesa essere diverso
biti malo čez les mancare di un venerdì, di una rotella
papir. brusiti les sfibrare il legno
Kristus visi razpet na lesu Cristo pende dalla croce
prodati stoječi les, les na panju vendere legname da abbattere
um. razstavljati les esporre sculture, statue in legno
soba je vsa v lesu la stanza è tutta rivestita in legno
kem. suha destilacija lesa distillazione secca del legno
bot. božji les agrifoglio, leccio spinoso (Ilex aquifolium)
celulozni les legno da cellulosa
črni les legno di aghifoglia
bot. gadov les (krhlika) ramno (Rhamnus frangula)
jamski les legname per miniera
bot. kačji les viburno (Viburnum lantana)
okrogli les tondello
bot. pasji, volčji les lonicera (Lonicera)
pozni les strato più fitto (dell'anello annuale)
agr. rastni, rodni les rami fruttiferi
upognjeni les legno ricurvo
vezani les legno compensato