Franja

čȅljūst ž, mest. u ćȅljusti in u čeljústi, orod. sa čȅljūsti, sa čȅljūšću
1. čeljust: gornja, donja čeljust
2. žrelo: uteći smrti iz čeljusti, topovska čeljust; mračna čeljust brodoloma
3. čeljust: čeljust kliješta, klešta; pomična čeljust spojke; -i ključa za vijake

dēvorātōrium -iī, n (dēvorāre) (požirajoče) žrelo; pren.: d. mortis Ambr,

Einflugloch, das, bei Nistkästen: vhodna odprtina, beim Bienenstock: žrelo

faringe f anat. žrelo, golt

faringe ženski spol golt(anec), žrelo

farínge n anat. žrelo

fauces ženski spol množina žrelo

fauci f pl.

1. anat. žrelo

2. pren. odprtina, žrelo

faux, faucis, f, v sg. le abl. fauce: Varr., Ci., O., Mart. Nom. samo pri Cael.; navadno pl. fauces -ium, f

I.

1. žrelo = začetek požiralnika: os devoratum fauce cum haereret lupi Ph., summum gulae fauces vocantur Plin.

2. sinekdoha:
a) grlo, goltanec: istis faucibus tantum vini exhauseras Ci., fauces raucae Lucr., pocula arente fauce trahere H., onus infelix elisa fauce pependit O., (aquas) si quis faucibus fausit O.; pren.: faucibus teneor Pl. nož imam pod grlom, premit fauces defensionis tuae Ci. duši = onemogoča tvoj zagovor, cum faucibus premeretur ker mu je šlo za vrat, glavo.
b) žrelo: lippiunt fauces fame Pl. ščemi, skeli, lupam catuli faucibus exspectant siccis V. s suhim (= lačnim) žrelom; pren.: eripite nos ex eorum faucibus Ci., urbem ex belli faucibus eripere Ci., ex faucibus fati eripi Ci., urbes e faucibus Hannibalis ereptae L., praedonis faucibus eripere Plin. iun.
c) vrat: fauces russa galli Enn. fr. podbradki, fauces prehendere Pl., laqueo innectere fauces O., frangere fauces laqueo Lucan. fauces manu opprimere Suet.; pren.: Catilina cum exercitu faucibus arguet S. se nam je obesil na vrat, nam visi na vratu.
č) usta: vix equidem fauces haec ipsa in verba resolvo O.

3. meton. požrešnost: lupus fauce improbā incitatus Ph. —

II. pren. (le v pl.)

1. žrelo, prepad, duplina, votlina: patefactis terrae faucibus Ci., fauces montis (Aetnae) Lucr. žrelo, talis sese halitus atris faucibus effundens V., rupto Acheronte vorago pestiferas aperit fauces V., Orci f. Val. Fl., Ap., Arn.

2. ozek dohod, vhod: f. macelli Ci., portūs C., Averni, Orci, Taenuriae V., portae L., in valle arta faucibus utrimque obsessis L. f. iugi Cu., urbis, Hadriani maris Fl.; occ.
a) prehoda (hodnika) na obeh straneh arhiva (tablīnum), ki vodijo v večji peristil: Vitr.
b) pictae fauces Enn. ap. Ci. pobeljeni vhod (pobeljene pregraje) v cirkusu
c) ustje, izliv (struga) vodovja: Plin., cava flumina siccis faucibus … coquebant V., palus … caecas stagnante voragine fauces laxat Sil., f. ductūs (vodovoda) Front.

3. soteska, klanec, ožina: f. salti (= saltūs) Acc. fr., castra sunt in Etruriae faucibus conlocata Ci., f. angustae L., V., artae T., artissimae Cu., cavi montis Fl.

4.
a) zemeljska ožina, medmorje: erat posita Corinthus in faucibus Graeciae Ci., artae fauces (Isthmi) L., tum paeninsula erat, … artis faucibus cohaerens Acarnaniae L., Siciliam ferunt angustis quondam faucibus Italiae adhaesisse Iust.
b) morska ožina, preliv: f. Abydi (= Hellespontus) V., f. Hellesponti L., ubi primum e faucibus angustis panditur mare L., f. Bospori Plin.

Flugloch, das, beim Bienenstock: žrelo; beim Nistkasten: vhodna odprtina

forno m

1. peč; pečica:
levare il dolce dal forno vzeti pecivo iz pečice
pollo al forno pečen piščanec
avere una lingua che spazzerebbe un forno biti hud opravljivec, imeti dolg jezik

2. tehn. peč:
forno fusorio talilna peč
alto forno visoka peč, plavž
forno crematorio krematorij

3. pl. med. termoterapija:
fare i forni biti na termoterapiji

4. pren. peč:
d'estate la città è un forno v mestu je poleti kot v peči

5. pren. šalj. žrelo, široko odprta usta:
chiudi quel forno! zapri vendar to žrelo!

6. gled. žarg. prazna dvorana:
fare forno igrati pred prazno dvorano

galillo moški spol grlo, žrelo

gañiles moški spol množina žrelo, goltanec

gañote, gañon moški spol žrelo, goltanec

agarrarse por el gañote stepsti se

gâtlej -uri n žrelo

gavion, gaviot [-vjɔ̃, vjo] masculin, familier žrelo, goltanec, grlo

gaznate moški spol grlo, žrelo

apretar el gaznate a alg zadaviti koga

Gicht², die, (-, -en) Technik vsip; beim Hochofen: žrelo

gola ženski spol grlo, žrelo; nabornica, španski ovratnik; nadzidni venec, karnisa

gorge [gɔrž] féminin grlo, goltanec, žrelo; ozek vhod; soteska; (ženske) prsi

gorge chaude meso živih ali pravkar ubitih živali za hrano pticam roparicam
j'ai mal à la gorge grlo me boli
avoir une gorge opulente, plantureuse imeti bujne prsi
j'ai le couteau à la gorge (figuré) nož mi je nastavljen na vrat
j'ai la gorge sèche imam suho grlo
avoir la gorge prise biti hripav
s'arrêter dans la gorge (beseda) obtičati v ustih (od začudenja)
arroser la gorge grlo zaliti, zvrniti ga kozarček, piti
couper la gorge à quelqu'un komu vrat prerezati, zaviti
s'entrecouper la gorge pobijati se med seboj
crier à pleine gorge, à gorge déployée vpiti na vse grlo, na ves glas, dreti se
faire des gorges chaudes glasno se smejati, norčevati se (de iz)
mettre le couteau, le poignard, le pistolet sur la gorge de quelqu'un komu nož, bo-dalo, pištolo na vrat nastaviti
prendre, saisir, tenir quelqu'un à, par la gorge za vrat zgrabiti, daviti koga, figuré uporabiti silo proti komu, prisiliti koga
la fumée me prend à la gorge dim me duši
rendre gorge bljuvati, bruhati, povračati; vrniti, kar je bilo nedovoljeno pridobljeno
faire rentrer à quelqu'un les paroles dans la gorge prisiliti koga, da prekliče svoje besede
cela m'est resté dans la gorge tega ne morem pozabiti, dopustiti
sauter à la gorge de quelqu'un komu za vrat skočiti
serrer la gorge (figuré) vrat zadrgniti
tendre la gorge vrat iztegniti, figuré ne nuditi odpora