Franja

klísnuti klîsnēm ekspr.
1. švigniti: klisnuti na sve strane
2. izginiti, izgubiti se, pobrisati jo: sutradan spakujem stvari i klisnem odatle

lash² [læš]

1. prehodni glagol
bičati, šibati (tudi figurativno)
tolči ob; švrkniti
figurativno priganjati, razvneti, razvnemati, pobesniti, spraviti v bes
figurativno ostro kritizirati, bičati

2. neprehodni glagol
šibati, bičati (valovi, dež); švigati, švigniti, švrkati; udariti, napasti, bičati po (at)

the storm lashes the sea vihar biča morje
to lash the tail švrkati z repom
to lash o.s. into a fury pobesneti
to lash down liti (dež)
to lash into planiti v, izbruhniti
to lash out tolči okrog sebe; brcati, ritati (konj)
to lash out at šibati po kom

múnuti mȗnēm
1. švigniti: iz stijene grdna sova munu; to reče i munu mimo njega
2. siniti, zasvetiti: po valovima munule tisuće munja
3. šiniti: glavom joj munula misao

pŕhnuti pr̂hnēm
1. zaprhutati: ptica prhnu krilima
2. švigniti, šiniti: kad se vila vidje u nevolji, prhnu jadna nebu pod oblake

sausen drveti, zdrveti; švigniti; Wind: žvižgati; Peitsche: švistniti; Wein: vreti; durchs Examen: pogrniti (pri izpitu); einen sausen lassen spustiti ga, prdniti

schizzare

A) v. tr. (pres. schizzo)

1. špricati, brizgati:
il rubinetto schizza acqua pipa pušča vodo
schizzare bile pren. kazati sovraštvo
schizza fuoco dagli occhi pren. jeza mu bliska iz oči
schizzare salute pren. pokati od zdravja

2. pošpricati, pobrizgati:
schizzare il vestito di fango pošpricati obleko z blatom

3. pren. umet. skicirati; ekst. orisati, opisati

B) v. intr.

1. brizgniti

2. švigniti, švigati:
schizzare dal letto švigniti iz postelje
gli occhi gli schizzavano dalle orbite pren. oči so mu buljile iz jamic (od strahu, jeze ipd.)

shoot^*2 [šu:t]

1. prehodni glagol
iz-, na-, pre-, ustreliti; sprožiti, izstreliti (strelico); vreči (sidro); odvreči (odpadek); izprazniti, iztovoriti; metati, sipati (svetlobo), metati (poglede)
ameriško, sleng odvreči kot neuporabno; poganjati (mladike); zapahniti (vrata); drveti ali hitro voziti, se peljati po čem, preko česa
fotografija posneti, slikati, fotografirati
sleng izreči, izgovoriti

2. neprehodni glagol
streljati (at na, v)
streljati divjačino, loviti, baviti se z lovom, biti lovec; poganjati, brsteti, kliti, naglo rasti
fotografija napraviti posnetek; boleti, trgati (o zobobolu); pošiljati (svetlobo, žarke); švigniti, šiniti, planiti
figurativno razvijati se, zoreti

shoot him! ustrelite ga!
a shooting pain zbadajoča bolečina, zbodljaj
a shooting star zvezdni utrinek, meteor
to shoot o.s. ustreliti se
to shoot the amber ameriško, sleng pri rumeni luči voziti skozi križišče
to be shot of s.o. znebiti se koga
I'll be shot if... naj na mestu umrem, če...
to be out shooting biti na lovu
to shoot the bolt odriniti zapah
to shoot one's bolt sleng napraviti, kar se (le) da
to shoot the cat pogovorno bljuvati, bruhati, kozlati
a cat shot out of the room mačka je šinila iz sobe
to shoot big game loviti, streljati veliko divjad
to go shooting iti na lov
the driver was shot out of the car šoferja je vrglo iz avta
a grain shoots zrno kali
to shoot a bridge hitro se peljati, šiniti pod mostom
to shoot a line sleng bahati se, pretiravati
to shoot one's linen namenoma kazati krajnike svojih manšet
to shoot a match udeležiti se tekmovanja v streljanju
to shoot the moon sleng odseliti se ponoči brez plačanja stanarine
to shoot wide of the mark figurativno zelo se zmotiti
to shoot the Niagara figurativno poskusiti vratolomno dejanje
to shoot questions at s.o. bombardirati koga z vprašanji
to shoot a rapid šiniti prek brzice
to shoot a scene film snemati sceno (prizor)
to shoot straight sleng biti pošten, iskren
he was shot for a spy bil je ustreljen kot špijon
to shoot the sun navtika določiti položaj ladje s sekstantom opoldne
my tooth shoots abominably zob me strašansko boli
to shoot the traffic lights pri rdeči luči voziti skozi križišče
to shoot the works figurativno igrati za najvišji vložek; vložiti skrajne napore

streak² [stri:k] prehodni glagol
obeležiti s progami, narediti proge ali črte
neprehodni glagol
dobiti črte (proge)
figurativno hiteti, drveti kot blisk, šiniti, švigniti

stream² [stri:m] neprehodni glagol
teči, strujati, izlivati se; curljati, cediti se, biti moker; (kri) močnó teči; (zastava) plapolati, viti se, vihrati; (meteor) švigniti
prehodni glagol
pustiti teči (izteči, strujati); preplaviti; pustiti vihrati (zastavo)
britanska angleščina (učence) razdeliti v različne usmeritve

súknuti sûknēm
1. puhniti: dim suknu iz dimnjaka
2. švigniti: plamen suknu iz peći
3. šiniti: krv mu suknu u glavu
4. usuti se: pčele suknuše iz košnice
5. potegniti: suknuti mač
6. planiti: suknuti napolje

šmȉgnuti -nēm ekspr. smukniti, švigniti

uspŕhnuti ùspr̄hnēm
1. zaprhutati
2. švigniti, šiniti kvišku

vibrō -āre -āvī -ātum (indoev. baza *u̯ei̯b- viti, sor. z *u̯ei̯p-; prim. skr. vēpatē, vēpati (on) se trese, trepeče, lit. vyĩbur-iu, vyĩbur-ti, vyĩbur-oju, vyĩbur-oti mahati, udarjati (s čim), stvnem. wipf zagon, zamah, koleb, wipfil = nem. Wipfel vrh drevesa, krošnje, stvnem. weibon kolebati, zibati se, biti nemiren, nem. wippen)

I. trans.

1. spraviti (spravljati) v (tresoče) gibanje, (za)tresti, vreči (metati), mahniti (mahati), (za)vihteti, zaviti (zavijati), (za)sukati, obrniti (obračati), zamahniti (zamahovati), (zavibrirati ipd.: Sen. tr., Cl. idr., hastam, hastas ante pugnas Ci., tela Cu., vibrantes dextris tela L., vibrata fulmina iactat O., sustinentium humeris vibratus T. „kvišku zamahnjen“ = vzdignjen; occ. zavihteti in zagnati (zaganjati), (za)degati, vreči (metati), (za)lučati, (za)vihteti: iaculum vibrare, spicula per auras vibrata O., hastam manu vibrare Cu., vibratus ab aethere fulgor cum sonitu venit V., huic fulmina vibrat Iuppiter Cl.; med.: iaculum (neka kača) ex arborum ramis vibrari Plin. da se zaganja z vej; pren.: truces vibrare iambos Cat. metati, lučati, spuščati, tela mortem vibrantia Amm. s smrtjo grozeče (preteče), smrtonosne.

2. metaf.
a) „povzročiti (povzročati) majanje, tresenje, nihanje, guganje ipd.“ = (za)gibati, zagnati (zaganjati) kaj, da se trese, (z)drmati, (za)majati, razmajati, (s)tresti, stres(a)ti, pretres(a)ti, (za)nihati, (za)gugati, (za)zibati ipd.: linguas vibrans draco Val. Fl., vibratā linguā C. s tresočim se jezikom, serpens squalidum crista caput vibrans Sen. tr., vibrari pallentia membra O., viscera vibrantur T., tremor vibrat ossa Cl., vibrabant flamina vestes O. so povzročili, da je obleka plahutala, so se igrali z obleko, vibrare urbem Amm. (o potresu); med. vibrari tresti se: vibrari membra videres O.
b) dati (dajati) čemu svetleti, povzročiti (narediti, storiti), da kaj sveti (se svetlika, se blešči, se lesketa, svetli) ipd.: vibrata flammis aequora Val. Fl. oddajajoče tresočo se (migljajočo, migetajočo) svetlobo, bleščeče se, lux oculorum vibrata Amm. iskreča se, tremulos umeris gaudent vibrare colores Cl. omogočiti barvam, da so svetle = da se … barve svetijo.
c) (s)kodrati, nakodrati: crines vibrati V., capillus vibratus Plin., calamistris vibrare caesariem Arn. —

II. intr.

1. (s)tresti se, trzniti (trzati), utripniti (utripati), (za)drhteti, (za)drncati, (po)migati, (po)migljati, (za)migotati, (za)kolebati, (za)vibrirati, (za)nihati, (za)gugati se: tres vibrant linguae O. se sukljajo, migljajo, migotajo, linguā vibrante Lucr. (o kači), supercilio vidi vibrante loquentes O., nervi vibrantes Sen. ph., clipeum … vibranti medium cuspis transverberat ictu V. (ker se kopjišče še trese zaradi sunka), vibravit lancea Sil., terrae motus non simplici modo quatitur, sed tremit vibratque Plin.

2. metaf.
a) migljati, bleščati se, bliščati (se), lesketati se, svetleti, svetiti se, svetlikati se, iskriti se, bliskati se, poblis(k)niti (pobliskovati, pobliskavati), (vz)plamteti, utripniti (utripati), (po)migljati, plamikati, jezljati, (za)plapolati, švigniti (švigati) ipd.: tela … lato vibrantia fero O., gladio vibranti V., ensis vibrat Val. Fl., vibrantia signa Fl., vibrabat ab ore ignis Sil., vibrant incendia Sil., ignibus Ide vibrat Val. Fl., ardor vibravit in undis Cl., mare, qua a sole collucet, vibrat Ci., fundit (sc. sapphirus) autem aspectu leniter blandum neque in oculos, ut carbunculi, vibrantem Plin.; pren. (o govoru): cuius (sc. Demosthenis) non tam vibrarent fulmina, nisi … Ci., oratio incitata et vibrans Ci. krepek, jedrnat, vznesen; tako tudi sententiae vibrantes Petr. ali breves vibrantesque sententiae Q.; od tod adj. pt. pf. v komp.: iambus flammis fulminis vibratior Aus. krepkejši.
b) (o glasu) glasiti se, doneti, zveneti, razlegati se, odmevati: sonat vox et vibrat in auribus meis Sen. ph., sonus lusciniae vibrans Plin., querela adhuc vibrante Val. Max.

vínuti vînēm
I.
1. mahniti: dok kučka repom ne vine, neće pas za njom potrčati
2. zavihteti: vinuti teško tijelo u sedlo
3. vreči: poslednji pogled je vinuo put Srbije
4. stisniti: strasno vinu k sebi djevojku
II. vinuti se
1. zavihteti se: vinuti se na konja, u sedlo
2. švigniti: vinuti se nebu pod oblake; vinuti se preko polja kao zvijezda preko neba
3. pognati se: vinuti se u visinu

vȑcnuti -nēm
I.
1. brizgniti: suze mu vrcnuše na oči
2. švigniti: varnica vrcnu ispod kopita
3. migniti: vrcnuti repom
II. vrcnuti se
1. trzniti se: on se odjedanput vrcnu
2. vrniti se: vrcnuti se u sobu

vŕknuti vr̂knēm
1. prhniti: vrknuti kroz nos; konj vrknu na nozdrve
2. frkniti, prhniti, švigniti: ptica vrknu u vazduh
3. nepričakovano izginiti, frkniti
4. brizgniti: krv mu vrknu iz rane

whisk² [wisk] prehodni glagol
pomesti, obrisati; mahati z, hitro premikati
kulinarika stepati (jajce); hitro odnesti
neprehodni glagol
naglo, hitro se premikati, gibati; drveti, leteti, smukniti, švigniti, šiniti

witschen švigniti

zburá zbór vi. letati, leteti, odleteti; švigati, švigniti; frčati

zip² [zip] neprehodni glagol
sikniti, sikati, žvižgati; šiniti, švigniti, naglo steči
pogovorno pokazati ali imeti polet, pogum

ameriško, sleng zip across the horizon figurativno naglo se proslaviti
prehodni glagol
dati polet (čemu); s poletom (kaj) storiti; odpreti ali zapreti s patentno zadrgo

she zipped her bag open odprla je torbo s patentno zadrgo
to zip up sleng oživiti, vnesti živost, živahnost; vnesti moči ali polet, ojačiti, okrepiti