Franja

sprémati sprêmām
I.
1. pripravljati: spremati komu kupatilo; spremati govor
2. spravljati: spremati nešto na stranu
3. pospravljati: spremati sobu, stan
II. spremati se
1. pripravljati se: spremati se na putovanje, na polazak; spremati se za ispit
2. šolati se, študirati: spremati se za nastavnika

studeō -ēre -uī (—) (etim. nedognana beseda)

1. (resno) (po)truditi se, prizadevati si za kaj, poganjati se za čim, paščiti se, skrbeti za kaj, skrbno misliti na kaj, skrbno podajati se na kaj, v kaj, marljivo se ukvarjati (baviti, pečati) s čim, skrbno se oprije(ma)ti česa, skrbno poprije(ma)ti za kaj, stremeti za čim, težiti za čim, k čemu, hrepeneti (hlepeti) po čem, želeti (hoteti) kaj, (po)skušati kaj doseči; abs.: studet ibi Enn., ita ut aequum fuerat atque ut studui Ter., si qui in ea re studebat Ca. ap. Gell., auxilia studentia atque incitata Ci. prizadevne in urne; klas. večinoma z obj. v dat.: Pl., Ter., Plin. iun., Aur. idr., aut pecuniae aut imperiis aut opibus aut gloriae Ci., virtuti, laudi, dignitati Ci., scientiae Ci., litteris Ci. ali disciplinis atque artibus Ci. učiti se, študirati, iuri ac legibus cognoscendis Ci., novis rebus Ci., C., labori ac duritiae student C. skušajo se utrditi in okrepiti (okremeniti), agriculturae non student C. s poljedelstvom se ne ukvarjajo, minus memoriae studere C. vaditi, (uriti) spomin, pabulo magis quam arvo studere S.; pesn. z gen.: qui te nec amet nec studeat tui Caecil. ap. Ci.; z acc. pron. n: illud Pl., id Pl., L., eadem aeque Ter., versus amat, hoc studet unum H.; s kakim drugim obj. v acc.: has res Pl., res Graecas Tit. fr., horum nihil egregie Ter., unum studetis Ci., unum omnes student Ci.; z in z acc.: in quam rem studendum sit Q., in id solum student Q.; z inf.: Pl., studere tutiorem vitam hominum reddere Ci., scire studeo, quid egeris Ci. ep. rad bi vedel, operibus anteire studere C., praedā delenire popularium animos studebat L., multis pollicitationibus Eumeni persuadere studuit N., primus studet portum intrare N.; inf. je treba včasih dostaviti v mislih: eo, quo studuerat (sc. venire), venit N., conficies, quod studes (sc. conficere) N.; redkeje z ACI: Pl., Ter., Lucr. idr., illis gratum se videri studet Ci., coloniam expugnari studes Ci., rem ad arma deduci studebat C., omnes homines, qui sese student praestare ceteris animalibus S., mutari omnia student S., tamen salvum (sc. Dionysium esse) propter necessitudinem studebat N.; redko s finalnim stavkom: Pl., Ter., Ca., Auct. b. Alx., Dig. idr., huic rei studendum, ut commeatu prohibeantur C., id studere, ne … praemio sceleris frueretur L., ne solus esset, studui Ph.

2. occ.
a) potegniti s kom, stopiti na stran koga, pristopiti h komu, k čemu, potegniti (potegovati) se za koga, za kaj, na roko iti komu, pospeševati koga, kaj, podpirati koga, kaj, pomagati komu: Corn., Auct. b. Alx. idr., illi homini nequam atque improbo Ci., tibi Ci., Catilinae Ci., nemo Arpinas non Plancio studuit Ci., qui rebus Atheniensium studuissent N., petitioni alicuius studere Q.; abs.: neque studere neque odisse … decet S.
b) poklas. abs. (= klas. litteris studere) ukvarjati se z znanostjo, učiti se, študirati: domi Q., anni, quibus studuimus Q., studere apud aliquem Q., Sen. rh., Aug., studes an piscaris? Plin. iun., ego in Tuscis et venor et studeo Plin. iun., Asinius … videtur mihi inter Menenios et Appios studuisse T., solacium studendi Suet.

Opomba: Nenavadni pf. studīvī: M. Aurelius ap. Fr.

studiá -éz vt.

1. učiti se, študirati

2. preučevati, preučiti; pretehtati

3. razglabljati

studiare

A) v. tr. (pres. studio)

1. učiti se; študirati:
studiare chimica, medicina, musica študirati kemijo, medicino, glasbo
studiare una poesia učiti se pesmico

2. študirati, preučevati; iskati:
studiare le mosse dell'avversario preučevati nasprotnikove poteze
studiare come risolvere un problema iskati način, kako rešiti problem
questa l'hai studiata bene! pog. to pa si dobro pogruntal!

3. pretehtati, premisliti:
studiare le parole pretehtati besede

B) ➞ studiare, studiarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ studio) prizadevati si, potruditi se:
si studia di essere di aiuto trudi se, kako pomagati

C) ➞ studiarsi v. rifl. (pres. mi studio) gledati se, opazovati se

studieren študirati (tudi figurativ); eine Rolle: naštudirati

study² [stʌ́di] prehodni glagol
učiti se (česa), študirati; skrbno, natančno preučevati; brati; poskušati se naučiti na pamet (vlogo); pripravljati se za izpit (iz česa); pazljivo ogledovati, opazovati; posvetiti pozornost (čemu), paziti (na kaj); prizadevati si, skušati ugoditi (komu)
neprehodni glagol
študirati, baviti se s proučevanjem; učiti se
zastarelo razmišljati, premišljati, iskati; prizadevati si, truditi se, vzeti si za cilj

to study for the bar študirati pravo
to study the ground preučevati teren
to study a part študirati, učiti se na pamet vlogo
to study s.o. uganiti želje kake osebe
he studied for an excuse iskal je izgovor

study up neprehodni glagol
pripravljati se za izpit; študirati, ponoviti (za izpit)

versar vneti (se); študirati, obravnavati

versar sobre a/c obravnavati kaj
versarse vaditi se

изучать, изучить proučevati, proučiti, študirati, raziskovati; (temeljito) se naučiti, izučiti se

слушать poslušati; osluškovati; javno razpravljati (na sodišču); hoditi na predavanja, študirati; pokoravati se, ubogati;
слушаю (voj.) razumem;

студіюва́ти -дію́ю недок., študírati -am nedov.

штудировать (zast.) študirati, preučevati

approfondir [-fɔ̃dir] verbe transitif poglobiti; temeljito (pre)študirati

s'approfondir poglobiti se
approfondir un canal poglobiti prekop
approfondir une question temeljito preštudirati vprašanje
connaissance féminin approfondie d'une langue temeljito znanje kakega jezika

einstehen^*

1. einstehen für jamčiti za; den Schaden: povrniti škodo

2. (antreten) nastopiti, začeti delati/študirati

geologize [džiɔ́lədžaiz] prehodni glagol & neprehodni glagol
geološko preiskovati; študirati geologijo

overstudy [ouvəstʌ́di] prehodni glagol
preveč študirati

piocher [pjɔše] verbe transitif okopavati, kopáti; figuré, familier pridno študirati, guliti se (les mathématiques matematiko)

piocher dans le tas brskati po kupu

studiacchiare v. tr., v. intr. (pres. studiacchio) brez volje se učiti, po malem študirati

anatomija samostalnik
1. medicina, biologija (znanstvena veda) ▸ anatómia, bonctanPovezane iztočnice: funkcionalna anatomija, patološka anatomija, primerjalna anatomija

2. (zgradba telesa) ▸ anatómia

angleščina samostalnik
(angleški jezik) ▸ angol, angol nyelvPovezane iztočnice: ameriška angleščina, britanska angleščina, avstralska angleščina