Franja

discrīmen -inis, n (discernere) kar ločuje,

1. ločilo, ločnica, ločilnica, mejna črta, predel, pregrada: discrimina costis per medium quā spina dabat V. kjer je hrbtišče delilo rebra, (duo maria) cum pertenui discrimine (= Isthmo) separentur Ci., compositum discrimen (preča) erit, discrimina lauda O.; pesn.: medium quos inter et hostes discrimen murus facit O. tvori pregrado, loči, vallum, fossae … leti discrimina parva V. majhne pregrade zoper smrt, Scyllam atque Charybdim inter, utramque (apoz. k Scyllam atque Charybdim) viam (predik. k utramque) leti discrimine parvo V. katerih vsaka pot je na ozkem robu smrti, genitor … attonitus tamen est ingens discrimine parvo (sc. leti) committi potuisse nefas O. malodane smrtonosna blaznost; met.
a) oddaljenost, razdalja: aequato caelum discrimine metans Lucr., post hos aequo discrimine Pristis V.; occ. (v glasbi) interval, medglasje: (Orpheus) septem discrimina vocum pectine pulsat V. ubira sedem intervalov = brenka na liro s sedmimi strunami.
b) vmesni prostor, presledek, interval: discrimina agminum Cu., spatium discrimina fallit O.; occ. razcep, reža, špranja: ungulae bovis Col., dentium Q.

2. pren.
a) razločevanje, razloček, razlika: amabat omnes, nam discrimen non facit Luc. ap. Non., discrimen inter gratiosos civīs et fortīs Ci., omni discrimine remoto Ci., non est discrimen in vulgo Ci., Tros Tyriusque mihi nullo discrimine agetur V., sine discrimine, Poenus an Hispanus esset L., nullum discrimen habere O., tenues parvi discriminis umbrae O., experiar, deus hic, discrimine aperto, an sit mortalis O., discrimen nationum Cu., discrimen personarum Q., aetas discrimen facit Q., discrimine recti pravique Q., sine ullo sexus discrimine Suet., discrimina ordinum dignitatumque Plin. iun.
b) odločitev, odločilni trenutek: erit … res iam in discrimine Ci., ea res nunc in discrimine versatur Ci., res in discrimen adducta est, utrum … an Ci. odločiti se mora, quaerere et in discrimen agere, utrum … an Lucr. o tem odločati, in discrimen venit, an … Cu. odločiti se je moralo, in discrimine nunc est omne genus humanum, utrum … an L. zdaj je za ves človeški rod odločilno, disciplina militaris, … imperii maiestas, quae in discrimine fuerant, an ulla post hanc diem essent L., discrimen facere (z odvisnim vprašanjem) L. odločiti (odločati), haec haud in magno ponere discrimine L. temu ne pripisovati posebnega pomena, anima una dabit discrimina tanta V., discrimen belli L., Cu., pugnae Cu., proeliorum Amm.; occ. odločilni boj: extremum Ci., vehemens Cu., discrimen subire, tentare, experiri Cu., in medium discrimen ruere Cu., ultimum discrimen Vell.
c) (odločilni, razsodni) preobrat, odločilni čas, nevarnost, stiska, nuja: quo in discrimine N., in summo discrimine esse C., discrimen capitis Ci., in tanto discrimine et periculo civis Ci., extrema rei publicae discrimina Ci., cum omnium nobilium dignitas in discrimen veniret Ci. je bila na previsu, salus sociorum in periculum ac discrimen vocatur Ci. se spravlja v nevarnost in stisko, ad ipsum discrimen eius temporis Ci. prav v odločilnem trenutku nevarnega položaja, per tot discrimina rerum V., in tanto discrimine periculi L. v tako očitni nevarnosti, in ultimo discrimine vitae esse L. = pojemati, umirati, in ultimo discrimine es fortunae tuae et vitae Cu. tvoje žezlo in življenje je na skrajni točki, summae rei discrimen T., legiones in discrimen dare T. v nevarnost spraviti (spravljati).

drop² [drɔp] samostalnik
kaplja, kapljica; gledališki zastor; padec; poklopna vrata; obesek, uhan; bonbon; odpadlo sadje ali zrnje; špranja (za novec v avtomatu)

at the drop of a hat nemudoma, takoj
to get the drop on s.o. izrabiti neprilike koga
to have a drop too much nekoliko preveč ga imeti, biti v rožicah
as like as two drops of water podobna ko jajce jajcu
ameriško, sleng to have a drop on s.o. imeti koga v rokah
sleng to have a drop in one's eye kazati, da je kdo preveč pil
a drop in the ocean (ali bucket) kapljica v morje
to take a drop naglo padati (vrednostni papirji)

fenditura f razcep, razpoka, špranja

fente [fɑ̃t] féminin razpoka, špranja, reža; zareza; (sabljanje) izpad

fesso

A) agg.

1. počen, presekan:
voce fessa vreščeč, počen glas

2. vulg. butast, neumen

B) m

1. špranja, razpoka

2. vulg. butec, tepec:
fare fesso qcn. prevarati koga, napraviti iz koga tepca

fessura f špranja, razpoka, reža

fissure [fíšə]

1. samostalnik
razpoka, reža, špranja

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
razklati, razcepiti (se)

fissure [fisür] féminin reža, špranja, (raz)poka, razpoklina (v koži); figuré šibka točka, razpoka

fissure dans le mur razpoka v zidu

fisúră -i f špranja, razpoka, reža

Fuge¹, die, (-, -n) stik, fuga; ([Riß] Riss) reža, špranja; Technik spoj; aus den Fugen geraten/gehen iti iz lima; aus den Fugen geraten sein biti zmešan, nor; in allen Fugen krachen razpadati

hiātus -ūs, m (hiāre)

1. razpoka, špranja, odprtina, brezno, prepad, žrelo, tokava: spelunca … vasto hiatu V., specus tenebroso hiatu O., h. telluris O., terrenus O., terrae Sen. ph., Plin., Suet., Amm., caeli Plin., arens h. Val. Fl. odprtina rane = h. vulneris Amm., vasto puppīs mare sorbet hiatu Val. Fl.; poseb.: h. oris Ci., Suet. (široko) odprta usta; v pl.: repentini terrarum hiatūs Ci., hiatūs terrae O., hiatūs vasti Sen. ph., motūs hiatūsque terrarum Aug.; pesn.: fons … margine gramineo patulos incinctus hiatūs O. v kotlini (kotanji), obdani s travnatim robom.

2. occ.
a) (široko) odprta usta, (odprto) žrelo: inmanis hiatibus Hydra V., auras captare hiatu O., in lapidem serpentis durat hiatūs O., Cleonaeo (= Cleonaei leonis kleonskega [=nemejskega] leva) hiatu Val. Fl., cum personae pallentis hiatum in gremio matris formidat rusticus infans Iuv., patulo hiatu Sil., tigris … immani stragem meditatur hiatu Sil., extremus expirantis hiatus Q. zadnje hropenje umirajočega.
b) meton. kot gram. t. t.: zev, hiat, stik dveh samoglasnikov v govoru: Q. (9, 4, 33) habet enim ille tanquam hiatus et concursus vocalium molle quiddam Ci.

3. metaf.
a) širokoustenje, bahavost, bahaštvo: quid dignum tanto feret hic promissor hiatu? H.
b) hlastanje —, pohlep po čem: hiatu praemiorum … ingenium … caede nobili inbuisti T., h. gladiatorum spectaculi Aug., novos hiatus aperire Amm. pohlepno žrelo imeti vedno odprto.

interstice [intə́:stis] samostalnik
medprostor; razmik; reža, špranja

interstice [-stis] masculin vmesni prostor, presledek, vmesni čas; špranja, razpoka, reža

obturer les interstices zamašiti reže

opening² [óupniŋ] samostalnik
odpiranje, odprtje; odprtina, luknja, vrzel, špranja; jasa; začetek, uvod; začetna poteza (šah); nezasedeno službeno mesto; priložnost
gledališče premiera

ouverture [uvɛrtür] féminin odprtina, špranja, luknja; odpiranje, odprtje, otvoritev; odprtost; začetek; uvertura

ouverture de cœur sposobnost sočustvovanja
ouverture de la séance začetek seje
heures féminin pluriel d'ouverture des guichets delovne ure pri okencih (blagajne ipd.)
ouverture automatique avtomatsko odprtje (npr. padala)
ouverture des hostilités (militaire) začetek sovražnosti
ouverture du parlement otvoritev parlamenta
faire des ouvertures de paix predlagati, ponuditi mir

pertugio m (pl. -gi) ozka luknja, špranja

pùkotina ž razpoka, špranja: pukotina na vratima; kroz -e u zidu duva, puše vjetar; u našem prijateljstvu javljaju se prve -e; sav je od pukotina nobene skrivnosti ne more obdržati zase

quebradura ženski spol reža, razpoka, špranja; medicina kila

quebraja ženski spol reža, razpoka, špranja

quiebra ženski spol rarpoka, reža, špranja; gorska globel; škoda, izguba; polom, konkurz, bankrot

quiebra fraudulenta sleparski bankrot
masa de la quiebra konkurzna masa
sindicato de la quiebra konkurzna uprava
síndico de la masa de la quiebra upravnik konkurzne mase
declararse (ali constituirse) en quiebra, hacer quiebra bankrotirati
estar en quiebra bankroten biti