Franja

dioecēsis -is, acc. -in, f (gr. διοίκησις)

1. upravni okraj (območje, ki je spadalo k provinci in je imelo za poglavarja istega namestnika): Ci. ep.

2. v cesarstvu zveza provinc pod enim poglavarjem: Amm., Cod. Th.

3. v cerkveni lat.
a) škofija: Sid.
b) župnija: Sid.

Diözese, die, (-, -n) dieceza, katholisch: škofija, evangelisch: področje superintendenta

episcopacy [ipískəpəsi] samostalnik
škofovstvo; škofija

episcopate [ipískəpit] samostalnik
škofija

episcopato m

1. škofovstvo

2. episkopat, škofija

episcopíe -i f škofija

episcōpio¹ m (pl. -pi) škofija, škofovski sedež

évêché [evɛše] masculin škofija; škofovstvo, škofovsko dostojanstvo; škofijska palača; sedež škofije; mesto, kjer biva škof

lawn² [lɔ:n] samostalnik
batist
figurativno škofje, škofija

lawn sleeves batistni rokavi, ki jih imajo anglikanski škofje, škof

miter¹ [máitə] samostalnik
ameriško, cerkev mitra, škofovska kapa
figurativno škofija, škofovska čast
tehnično zajera, kot jeralni spah, kot 45°

to confer a miter upon podeliti komu škofovsko čast
miter box (ali block) spahalnica, jeralni predalčnik
botanika miter mushroom smrček (goba)
miter saw zajeralna žaga
miter wheel stožčasti zobnik

obispado moški spol škofovstvo, škofija

paroecia -ae, f (gr. παροικία) škofija, vladikovína: Eccl.; iz tega pokvarjeno parochia.

rump [rʌmp] samostalnik
zadnji del, križ (pri živali); zadnjica, trtica; ptičje stegno; škofija (pri perutnini)
figurativno reven (pre)ostanek

rump and stump pogovorno popolnoma (iztrebiti)

see¹ [si:] samostalnik
(nad)škofija; (nad)škofovska stolica
arhaično prestol

the Holy (Apostolic) See, the See of Rome sveta stolica

sot-l'y-laisse [sɔlilɛs] masculin, invariable škofija, jurica (pri perutnini)

vescovado m

1. škofovska funkcija, škofovsko dostojanstvo

2. škofija

3. škofijska palača

епархия f eparhija, škofija

єпа́рхія -ї ж., škofíja -e ž.

bȉskup m (stvn. biscof, gr.)
1. škof (katol., protest.),
2. škofija pri perutnini

coepiscopātus -ūs, m skupna škofija: Aug.