Franja

avería ženski spol havarija, pomorska škoda, škoda, poškodba; (radio) motnja

Brandschaden, der, škoda (zaradi požara)

calamitās, st.lat. cadamitās, -ātis, f (prim. gr. κήδω, dor. κάδω [po]škodujem, žalostim, κῆδος skrb, žalost, beda, lat. incolumis)

1. škoda na polju, zlasti po toči, toča, ujma, potem škoda ali izguba zaradi slabe letine, živinske kuge idr.: Pl., calamitas plures annos arvas calvitur Pac. fr., si aratio omnis tempestatis calamitate vacat Ci., calamitas fructuum Ci. neplodnost, slaba letina, pecus morbosum... saepe magna gregem afficit calamitate Varr.; pren. o osebah: sed ecca(m) ipsa egreditur, nostri fundi calamitas Ter., quacumque iter fecit (Verres), eius modi fuit, non ut legatus populi Romani, sed ut quaedam calamitas pervadere videretur Ci.

2. pren.
a) škoda, kvar, izguba, pogibel, zlo, beda, nesreča, nezgoda: mea pernicies cum magna calamitate rei publicae coniuncta est Ci., quam calamitatem (slepoto) ita tulit, ut... N., calamitatem perferre C., in calamitate esse S.
b) occ. nezgoda v vojni, izguba boja, evfem. poraz: Hirt., Vell., accidit illa calamitas apud Leuctra N., Cannensis illa calamitas Ci., magna clades atque calamitas rem publicam oppressisset S., calamitatem accipere C. biti potolčen, calamitatem inferre C. prizadeti; met.: adversus vires hostium, non adversus calamitates contendere Iust. proti poraženim sovražnikom.

Opomba: Gen. pl. calamitatum, pa tudi calamitatium: Sen. rh., Plin., Iust., Fl.

captiō -ōnis, f (capere)

1. prijetje: pignoris G., odoris Lact.

2.
a) lovljenje živali: Petr., Vulg; met. mreža: Vulg. (Psalm. XXXIV, 8).
b) prijetje, zajetje, zaprtje človeka: Vulg. (Psalm. CXXIII, 6, Ep. ad Rom. XI, 9).

3. klas. le pren.
a) prevara, omama, slepilo: Dig., istaec captio est Pl., si in parvula re captionis aliquid vererere Ci.; met. škoda, kvar: Dig., ne quid captioni mihi sit Pl., mea captio est, si... Ci. ep.
b) lovljenje, zapletanje v besedah: eam sententiam nihil habere captionis aut vitii Ci., quanta esset in verbis captio, si... Ci., in qua parte quoque in verbo captio foret Gell.; met. varljiv sklep, lažna izpeljava, sofizem: captiones metuis Pl., dialecticae captiones Ci., captiones discutere, explicare, refellere Ci., induere se in captiones Ci., idem de istis captionibus dico: quo enim nomine potius „sophismata“ appellem? Sen. ph., captio soluta aut parum intellecta Gell., captionis sophisticae solutio Gell., erant autem captiones ad hoc fere exemplum Gell.

casse [kɑs] féminin

1. razbitje, razbita posoda, črepinje; izguba, škoda; familier neprijetnosti, sitnost; pretep, kraval; argot vlom

2. typographie omara za črke, črkovnik; technique kotanja za staljeno kovino v topilnici

3. botanique kasija

bon pour la casse dober za staro železo
donner la casse à quelqu'un (familier) spoditi koga (iz službe)
mettre une voiture à la casse dati avto med staro železo; prodati ga po teži
payer la casse plačati škodo, posledice
porte ce paquet, et attention à la casse! odnesi ta paket in pazi, da ga ne razbiješ!
je ne réponds pas de la casse (figuré) umijem si roke (v nedolžnosti)

clādēs (clādis L. ) -is, gen. pl. nav. clādium, redko clādum (Sil., Amm.), f

1. poškodba, izguba: cui (Mucio) postea Scaevolae a clade dextrae manus cognomen inditum L.

2. pren. škoda, okvara, izguba, nadloga, nezgoda, nesreča: illam meam cladem maximum esse rei publ. vulnus iudicastis Ci., urbs sine Milonis clade nunquam esset conquietura Ci., alium alia clades oppressit S., gens integra a cladibus belli L. od škode zaradi vojne, od vojne bede, eā clade L. po tistem pustošenju, instantes clades L. kuge, pomori, hoc fonte derivata clades in patriam populumque fluxit H., quis tot... clades nunc singulorum, nunc universorum... animo adsequi queat Cu.; met. (o osebi, ki pripravlja komu pogubo) kuga, mučitelj, pogubitelj, moritelj: has pestes sociorum, militum clades tenetis? Ci., quis (relinquat) Scipiadas, clades Libyae V. Scipiona (mlajšega in starejšega), pogubitelja Libije (= Kartagine), haec clades Lamp. (o Heliogabalu), illa clades Lamp. (o vlačugah).

3. nesreča v vojni, poboj, poraz: cl. acerbissima Marii Ci., sine clade victor H., iret ut ad muros... et subita turbaret clade Latinos V., cladem hosti affere Ci. ali inferre L. sovražnika poraziti, potolči, cladem facere S. poboj napraviti, suā temeritate contracta clades L., cladem accipere Ci., L. poraz utrpeti, poražen biti, cladem accipere ab hoste L. ali in Britannia T., terrestris navalisque cl. Cu. poraz na kopnem in na morju.

crab¹ [kræb] samostalnik
zoologija rakovica
tehnično vitel
zastarelo najnižji zadetek pri kockanju
pogovorno zguba, škoda
pogovorno godrnjač; tekalni voziček; odklon od določene smeri (raketa)
astronomija rak

to catch a crab pregloboko udariti z vesli; vstran odskočiti
to turn out crabs zgrešiti; ne se posrečiti

čkvâr m dial.
1. kvar, škoda
2. korist, dobiček, plen

damage¹ [dǽmidž] samostalnik (to)
škoda, zguba
množina odškodnina, kompenzacija; vrednost, cena

pogovorno what's the damage? koliko stane?
to stand the damage plačati
damage by sea havarija, poškodba ladje
damage certificate (ali report) spričevalo o havariji
damage to property stvarna škoda
to lay the damages at oceniti škodo na
action for damages spor za odškodnino
damage survey zapisnik o ocenitvi škode
to recover damages dobiti odškodnino
to claim damages zahtevati odškodnino

damnum -ī, n

1. (zakonita) kazen zaplembe premoženja, denarna kazen, globa: qui civium coniunctionem dirimunt, eos leges morte, exilio, vinculis, damno coërcent Ci., ferre damnum detrectantibus militiam L.

2. pren. izguba, kvar, okvara, škoda: damnum aut (et) malum Kom. neprijetnost, zlasti telesna kazen, haec iactura atque damnum, damna ac detrimenta, si in maximis lucris paulum aliquid damni contraxerit Ci.; s subjektnim gen. ali pron. possess.: damno Tulli Ci. Tuliju v škodo, d. naturae L. prirojena napaka, capitis O. izguba (enega roga) na glavi, cum damno meo magno Pl. na mojo veliko škodo; pesn.: damna … celeres reparant caelestia lunae H. izgube na nebu (= decrescentia caelo cornua); z objektnim gen.: d. sarcinarum Cu., finium T. zmanjšanje ozemlja. Rekla: damnum dare Kom., Ci., Icti. škodo storiti (delati), oškodovati, damnum facere, d. contrahere, d. perferre Ci. ali damnum pati L., Sen. ph., Lucan., Ulp. (Dig.) ali damnum capere Icti., pesn. tudi damnum ferre O. škodo imeti, škodo trpeti, na škodi biti, damnis afficitur Ci. izgube me zadenejo, damno augeor Ter. izguba me zadene, toda: aucta luctibus damna Plin. iun. izgubam so se pridružili še žalostni dogodki; damnum explere ali sarcire C. škodo (zopet) popraviti, povrniti jo.

3. occ. izguba (v vojni): exercitum Caesar duarum cohortium damno … Remorum reducit C. ko je izgubil dve kohorti, damna Romano accepta bello L.

4. pren. konkr.
a) z izgubo združen strošek, žrtev: Plin. iun.
b) ob denar spravljajoča ljubica: hoc ad damnum (= scortum) deferetur Pl.
c) izguba = zlo, ki prinaša trpljenje: speciosum damnum O.
č) v pl. izgube = kar je kdo izgubil: matrem circum sua damna volantem corripuit serpens O. okrog svojih izgubljenih mladičev (prim. O. Metam. XI, 381).

dañación ženski spol škoda; škodljivstvo

danno m

1. škoda:
danno subito pretrpljena škoda
danni di guerra vojna škoda
danni alle colture škoda na posevkih
risarcimento dei danni povračilo škode
procurare, fare, arrecare, causare danno (a) škoditi, škodovati (komu)
subire, patire, soffrire danno utrpeti škodo
chiedere i danni zahtevati povračilo škode
stare coi danni e con le beffe pren. utrpeti škodo, povrh pa še sramoto
mio, tuo, nostro danno tem slabše zame, zate, za nas
a mio, tuo, nostro danno v mojo, tvojo, svojo, našo škodo

2. pravo škoda:
danno emergente dejanska škoda

3. med. poškodba, sprememba

daño moški spol škoda, izguba; poškodba; pogubljenje

daño de guerra vojna škoda
en daño (de alg.) v škodo (nekoga)
sin daño de barras brez nevarnosti
causar daño prizadeti škodo, (o)škodovati
hacerse daño poškodovati se
no hace daño ne boli
indemnización de daños odškodnina

dáună -e f škoda

dēfrūmentum -ī, n (dē in fruī) izguba, škoda: Plin. Val.

dégât [dega] masculin škoda; opustošenje; tratenje

dégâts pluriel matériels gmotna škoda
dégâts pluriel causés par l'eau, par l'incendie po vodi, požaru povzročena škoda
causer, estimer les dégâts povzročiti, oceniti škodo
la grêle a fait de grands dégâts toča je naredila veliko škodo
limiter les dégâts (figuré) izogniti se najhujšemu

derogation [derəgéišən] samostalnik
kratitev, omejevanje, znižanje, okrnitev, odvzem; slabšanje; škoda

désavantage [dezavɑ̃taž] masculin neugodnost; zguba, škoda

avoir du désavantage biti na škodi, imeti škodo, zgubo
se montrer à son désavantage pokazati se v slabi luči
tourner au désavantage de quelqu'un končati se slabo za koga, prinesti komu škodo
voir quelqu'un à son désavantage videti koga v neugodni luči

descalabro moški spol nadloga; škoda; nezgoda

desconveniencia ženski spol neprilika; škoda; nespodobnost, neprimernost