Franja

šálica ž šalica, mala šala, pošalica, lakrdija

aprílski April

aprílska potegavščina, šala trick played on April Fools' Day, (arhaično, redko) April fish
aprílski tepček April fool
aprílsko vreme April weather

aprílski d'avril

aprilska šala poisson moški spol d'avril, attrape ženski spol du premier avril
aprilsko vreme temps moški spol d'avril (changeant comme en avril)

aprílski (-a -o) adj. d'aprile; mutevole:
pren. aprilska šala pesce d'aprile
aprilsko vreme tempo mutevole

aprílski abrileño

(prvo)aprilska šala inocentada f; burla f hecha a alg el primero de abril
aprilski dež lluvias f pl abrileñas
aprilsko vreme tiempo m tornadizo

beséden (-dna -o) adj. di, della parola; di parole:
besedni pomen significato della parola
besedni red ordine delle parole
besedni zaklad lessico
besedna šala gioco di parole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
besedna analiza analisi grammaticale
besedna zveza costrutto
besedni boj logomachia
lit. besedna figura tropo
besedna igra calembour, bisticcio
besedni napad catilinaria
besedni okrasek rifioritura

čás time; (doba) epoch; tide, (razdobje) period; space of time; (letni čas) season; (ura) hour; gramatika tense; (vmesni) interval, interim, meantime

božični čás Christmastime, Christmastide, arhaično yuletide
poletni (delovni) čás daylight saving time
konični čás (ure) rush hour, peak hours pl
prometno šibki čás offpeak (ali slack) hours pl
slabi, težki čási hard times pl
skrajni čás! high time!
prosti čás leisure; spare time
ves moj čás the whole of my time
s časom in the course of time, gradually
o pravem čásu in time; in the nick of time; in due course of time, ZDA on time
od čása do čása every now and then, from time to time, now and then, now and again, once in a while
čez nekaj čása some time afterwards
od tega čása since that time
v kratkem čásu in a short time
za kratek čás for a short time
pred čásom, predčasno prematurely
pred nekaj čása some time ago
že nekaj čása prej for some time past
že dolgo čása for a long time
že pred dolgo čása long ago, a long time ago; ZDA pogovorno way back
med tem čásom in the meantime, (in the) meanwhile
od tega čása naprej from this time onward, henceforth
od tistega čása dalje from that time forward
v istem čásu at the same time
nekaj čása (prislov) awhile, (samostalnik) a while
ob nepravem čásu at the wrong time, out of season
ob kateremkoli čásu, ob vsakem čásu at any time
ves čás all along, all the time
pred davnim čásom long ago
v teku čása in the course of time
vsak čás zdaj any time now
v starih čásih in olden times
v dobrih starih čásih in the good old days
v tistem čásu at that time
ob katerem čásu? at what time?
v sedanjem čásu at present, now
v določenem čásu within a fixed period, in due course
zadnje čáse lately
za vse čáse for all time
prav v zadnjem čásu quite recently
od davnih čásov from time immemorial, from time out of mind
ob določenem čásu at the appointed time
v prostem čásu at one's leisure
šala o nepravem čásu ill-timed jest
škoda čása za to it's a mere waste of time
vsaka stvar ob svojem čásu everything in its season
vse ob svojem čásu there is a time for everything, all in good time
v čásu, v čásih poplav in times of flood
čás beži time flies
skrajni čás je it is high time
to je samo vprašanje čása it's only a question of time
je že tudi čás! (it's) about time, too!
to je samo izguba čása it's a sheer waste of time
za to je še čás there is plenty of time for that
za to je še do jutri čás it can wait till tomorrow
bil je čás, ko... time was when...
za to je treba čása this takes time
določiti čás to fix a date
dati komu čás to give someone time
imate malo čása zame? can you spare me a moment?
čás se mu vleče time hangs heavy on his hands
ne imeti čása za... to have no time for
krajšati si čás to while away the time
izkoristiti čás to take time by the forelock
imam nekaj prostega čása I have some time to spare
iti (vštric) s čásom to be abreast of the times
nimam dosti čása, ne smem izgubljati čása I have no time to spare
kje so lepi stari čási? pesniško where are the snows of yester year?
kako dolgo čása ga ni! what a long time he has been gone!
korakati s čásom to move with the times
čási so minuli, ko... time was, when...
čás je potekel time is up
preganjati čás (figurativno) to while away the time
prihraniti čás to save time
prebiti svoj čás to pass one's time
njegov čás je prišel his hour has struck
čakati svoj čás to bide one's time
držati korak s čásom to keep pace with the times
priti ravno o pravem čásu to come in the nick of time
čás bo pokazal time will show, time will tell
čás presti (figurativno) to twiddle one's thumbs
je škoda čása (ne izplača se) it is not worth while
ob nepriličnem čásu priti h komu to intrude upon someone's time
štopati čás to time with a stopwatch
on je videl boljše čáse he had known better times
vzeti mnogo čása to take long
precéj čása mi bo vzelo, da... it will take me ages to...
to mi vzame skoraj ves moj čás it takes up nearly all my time
vzemite si čás! take your time!
ubi(ja)ti čás to kill time
ves čás sem to vedel I have known it all the time (ali all along)
precéj čása te že nisem videl I haven't seen you for ages
precéj čása bo trajalo, da... it will take some time to...
zapravljati tratiti (svoj) čás to waste one's time, to fritter away one's time, ZDA žargon to boondoggle
med tem čásom se je marsikaj zgodilo many things have happened in between
čás je denar time is money
preživljati težke čáse to have a hard time
čás hitro teče time passes quickly (ali races by, flies)

dêbel (-éla -o)

A) adj.

1. grosso:
debela deska, knjiga grossa tavola, libro grosso
debel sneg neve alta

2. grasso, corpulento, obeso, pingue:
debel človek uomo grasso

3. pren. grossolano:
debela šala battuta grossolana, scherzo grossolano

4. pog. (globok, nizek) fondo:
debel glas voce fonda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
debel denar banconote di grosso taglio
imeti debelo denarnico avere il portafoglio gonfio, ben fornito
pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
pog. pren. imeti debel krompir avere una fortuna sfacciata
debela laž grossa bugia
pren. biti v debeli zimi essere nel pieno dell'inverno
pren. gledati z debelimi očmi far tanto d'occhi
do mesta je debela ura hoda il luogo è a un'ora buona di cammino
pren. ta je pa debela! questa è poi grossa!
anat. debelo črevo intestino grosso, crasso
etn. debeli četrtek giovedì grasso
tisk. debeli tisk grassetto
debel (in dolg) suknjič giaccone
debel kol palanca
šalj. debel nos pipa, nappa
debel slovar calepino
šalj. debele bukve messale
tekst. debel sukanec tortiglia
debela odeja schiavina
navt. debela sidrna vrv gomena
debela solza luccicone
rel. debela sveča cero
lov. debela šibra pallettone
debela vrv cavo
PREGOVORI:
bolj je kmet neumen, debelejši krompir mu zrase la fortuna è cieca

B) debéli (-a -o) m, f, n
debele kvasiti, razdirati contarle grosse
na debelo goljufati, krasti imbrogliare, rubare a man salva
snega je zapadlo na debelo è caduto un bel po' di neve
trg. trgovati na debelo commerciare all'ingrosso

desetkrat prislov
1. (o desetih ponovitvah) ▸ tízszerPred vsako uporabo steklenico vsakič desetkrat pretresemo. ▸ Minden használat előtt tízszer rázza fel a flakont.
Vinsko trto moramo škropiti petnajstkrat na leto, jablane desetkrat na leto. ▸ A szőlőt évente tizenötször, az almafákat pedig tízszer kell megpermeteznünk.

2. (o razmerju) ▸ tízszerZa projekt od države dobimo desetkrat manj kot podobni projekti v npr. Nemčiji. ▸ A projektre tízszer kevesebbet kapunk az államtól, mint a hasonló projektek például Németországban.
Število zaupnih dokumentov se je v ZDA prejšnja leta povečalo za desetkrat. ▸ A bizalmas dokumentumok száma az USA-ban az előző években megtízszereződött.

3. izraža poudarek (o visoki stopnji) ▸ tízszer
In vsaka šala je postala desetkrat bolj smešna, če si bil slaven. ▸ Minden vicc tízszer viccesebb volt, ha híres voltál.
Po njem je lezla velika kača, ki je desetkrat bolj strupena od kobre. ▸ A kobránál tízszer mérgezőbb, nagy kígyó mászott rajta.
Ni pomembno, da imajo izdelki ali podjetje lepo ime - desetkrat pomembneje je, da podjetje raste in da se trgi v posameznih regijah razvijajo. ▸ Nem fontos, hogy a termékeknek vagy a vállalatnak szép neve legyen – tízszer fontosabb, hogy a vállalat növekedjen és az egyes régiókban fejlődjön a piaca.

dovtip moški spol (-a …) der Witz
| ➞ → šala

drz|en (-na, -no)

1. kühn

2. (samozavesten) forsch; vožnja: frech, nastop, vprašanje, odgovor: keck, obenem koketen: [keß] kess

3. glede na nevarnost: (drzno pogumen) wagemütig, verwegen; (vratolomen) waghalsig, tollkühn; (tvegan) gewagt

4. glede na modo: moški: keck, ženske: [keß] kess; (izzivalen) frech, (pretirano drzen) verwegen

5. glede na moralo: gewagt (ljubezenski prizor eine gewagte Liebesszene, šala/vic ein gewagter Witz)

6. (predrzen, rahlo nesramen) unverfroren, frech; (predrzno odločen) draufgängerisch; (nesramen) [naßforsch] nassforsch

duhovít (-a -o) adj.

1. spiritoso, arguto:
duhovita šala battuta spiritosa

2. originale, geniale, ingegnoso

fín (-a -o) adj.

1. fine, signorile:
fina dama una signora fine
fina družba ambiente fine
iron. delati se finega atteggiarsi a gran signore

2. (boljši, izbran) fine, scelto, ottimo, di ottima qualità:
fino blago roba fine
kuhati fino kavo fare un ottimo caffè
fin vonj profumo fine
fin zrak aria fine, pura
fina šala battuta fine, spiritosa

3. (lepo oblikovan) fine, delicato:
fine poteze (obraza) lineamenti fini

4.
fina mehanika meccanica di precisione
fino brušenje levigatura, molatura fine

5. (zelo droben, tenek) fine:
fin pesek sabbia fine
fina moka farina fine
grad. fini omet stabilitura

gŕd ugly; hideous; nasty; dirty; (ime) ill, bad; (podel) mean, base, scurvy; (vreme) bad, nasty; (vedenje) unmannerly, boorish; (neroden) ungainly; figurativno (prostaški) foul, obscene, indecent

gŕd kot smrtni greh (as) ugly as sin
gŕd kos poti nasty stretch of road
gŕd obraz ugly face
gŕda rana ugly wound
gŕdo govorjenje bad language
gŕdo vreme nasty weather
gŕd zločin ugly crime
nebo obeta gŕdo vreme the sky looks ugly
to je bilo gŕdo dejanje that was a wicked deed
posta(ja)ti gŕd to grow ugly
gŕda šala dirty trick

gŕd (-a -o) adj.

A)

1. brutto; stonato, stridulo (voce); cattivo, sgradevole (odore); ripugnante, schifoso; sporco:
grd kot smrtni greh, kot strašilo brutto come il peccato, come il demonio

2. (ki ima negativne lastnosti v moralnem pogledu) cattivo, brutto, sconcio:
grdi naklepi cattive intenzioni
grde navade brutte, cattive abitudini
grde besede parole sconce, sgarbate
imeti grd jezik esere una malalingua
evf. imeti grdo bolezen avere una malattia venerea

3. (slab) brutto, cattivo:
grda cesta una cattiva strada
grdo vreme brutto, cattivo tempo
grda pomlad primavera piovosa

4. (ki vzbuja neprijeten občutek) brutto:
grdi spomini brutti ricordi

5. pren. (hud) brutto, forte, acuto; madornale:
grda bolečina forte dolore
grda napaka errore madornale
grda rana brutta ferita

6. (poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže)
grd lenuh un fannullone della più bell'acqua
grd skopuh spilorcio, avaraccio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
grd jezik linguaccia
grd padec cascata, capitombolo
grda beseda parolaccia
grda navada andazzo, malvezzo
grda šala bidone, tiro
grda ženska megera

B) gŕdi (-a -o) m, f, n
grdi, grda brutto, brutta
grdo il brutto
tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto anche il brutto ha un suo posto nell'arte
spreti se do grdega avere un forte diverbio
hoditi ven v grdem uscire (di casa) col brutto tempo

kosmat¹ (-a, -o) (dlakav) haarig, beaahrt; pelzig; (kuštrav) zottig
pri krznu: kosmata stran die Haarseite
rastlinstvo, botanika kosmata sirovka der Birkenreizker, Giftreizker
figurativno kosmata šala der Männerwitz
gradbeništvo, arhitektura kosmati pod der Blindboden
figurativno imeti kosmata ušesa (delati se gluhega) ein dickes Trommelfell haben

kosmàt poilu, velu, couvert de poils, qui a de longs poils; ébouriffé, hirsute

kosmati dohodek revenu moški spol brut
kosmata laž mensonge moški spol grossier (ali cousu de fil blanc)
kosmata šala plaisanterie ženski spol grossière
kosmata teža poids moški spol brut
kosmata vest conscience ženski spol élastique (ali large)

letéti to fly

letéti z lastnimi krili (figurativno) to paddle one's own canoe, to stand on one's own feet, to shift for oneself
"leteti" iz službe (biti odpuščen) to be fired, pogovorno to get the sack
letéti komu na pomoč to fly to someone's help
čas letí time flies
šala je letela name the joke was turned against me
lahko bi bil slišal muho letéti you could have heard a pin drop

mast|en (-na, -no)

1. fett (tudi figurativno zemlja, plen, dobiček); (bogat z maščobo) jed: fettreich; (omaščen) fettig, fettglänzend; (vsebujoč maščobo) fetthaltig, fettig; Fett- (krema die Fettcreme, medicina die Fettsalbe)

2. (zamaščen) ovratnik, tilnik: speckig, lasje: fettig

3. (nespodoben) saftig
mastna šala saftiger Witz, der Herrenwitz
|
mastni sijaj der Speckglanz
figurativno masten zalogaj ein fetter Bissen

másten (-tna -o) adj.

1. grasso; unto; adiposo:
anat. mastno tkivo tessutio adiposo
mastna glina argilla grassa
mastne jedi cibi grassi
masten prašič maiale grasso
mastni lasje capelli grassi
masten madež frittella, padella, patacca
mastni cinki (v juhi) occhi

2. (mehek, lepljiv) grasso:
mastno blato fango grasso

3. pren. (obilen) grosso, lauto, generoso, lucroso, remunerativo:
mastna napitnina lauta mancia
mastna služba lavoro lucroso
masten dobiček prebenda

4. pren. (nespodoben) spinto, indecente, scurrile:
mastna šala barzelletta spinta
kozm. mastna koža pelle grassa
grad. mastna malta malta di calce
nareč. mastna nedelja domenica di carnevale
prašič mastne pasme maiale da grasso
mastna zaušnica forte schiaffo
masten glas voce untuosa
usnj. mastno strojenje concia all'olio

5. bot.
mastni jurek orobanche, succiamele (Orobanche speciosa)