nigella -ae, f (demin. niger) bot. črnika, črna kumina: Th. Prisc.
prīnus -ī, f (gr. πρῖνος) bot. črníka (Quercus ilex Linn.), graden (Quercus petraea Linn.) (čisto lat. ilex): Vulg.
rōbur (star. rōbus) -oris, n (verjetno iz *rōbos, gen. *rōbosis; od tod rōbustus (gl. to besedo); zaradi temne barve sredice morda (a manj verjetno) sor. z gr. ὀρφνός temen, ὀρφνῴδης črnkast, ὄρφνη tema, ἔρεβος tema, skr. rájas- tema, temnost, got. riqis tema, temnost, stvnem. ërpf črnkast, rëpa, rëba-huon = nem. Rebhuhn, rusko rjabka = sl. jereb, jerebica)
1. hrastov les, hrast(ov)ína, sredina (sredica), trsni, gosti les sredi drevesa, črnjáva, jedrína: Stat. idr., quercus annoso robore V., O., robur querceum vel subereum Col., naves totae factae ex robore C., sapiens non est e saxo sculptus aut e robore dolatus Ci.; pesn. o sredici drugih dreves: morsus roboris V. divje oljke, robora Maurorum Stat. citrusi, citrusova drevesa, (starejše) mavrski (jutrovski) kleki, mavrske smrekuše; poseb. (κατ' ἐξοχήν) bot. zelo trda črnika: Plin.; meton. iz hrastovine izdelana stvar: Mart., Val. Fl. idr., sacrum robur V. leseni trojanski konj, robur aratri V. hrastov plug, ferro praefixum robur V. hrastovo kopjišče, držaj pri kopju iz hrastovine, toporíšče, tôpor, robur letale Sil. kopje, nodis gravatum robur V. ali robur nodosum O. grčav hrastov kij, robur impingere Lucan. zidolom, oven, podirač, in robore accumbunt Ci. na hrastovih klopeh, ferri robora V. z železom okovana vrata.
2. occ.
a) podzemeljska temnica (ječa, zapor), ki jo je dal v rimski državni ječi zgraditi Servij Tulij, zato se je po njem imenovala Tullianum; vanjo so zapirali veleizdajalce in zajete tuje vojskovodje in jih tam tudi usmrčevali (najbrž so bile stene temnice sprva obite s hrastovimi deskami): T., Lucr., Val. Max. idr., catenas Parthus et Italum robur timet H., in robore et tenebris expirare L.
b) hrast: delphines agitata robora pulsant O., gens duro robore nata V. (= ἀπὸ δρυός Hom.; kot znamenje surovosti); poseb. tudi graden: Plin.
3. metaf. moč, jakost, trdnost, čilost, čvrstota, čvrstina, silnost: O., Q., Sen. ph. idr., robur corporum Cu., imperatoris L. čvrstost, robur iuventae L., satis aetatis atque roboris habere Ci., cum paululum iam roboris accessisset aetati Ci., ferri V. trdnost, saxi Lucr.
4. meton. najmočnejši del česa, moč, jakost, jačina, jedro, deblo: Plin. iun., Fl. idr., versaris in optimorum civium vel flore vel robore Ci., robur virium Ci., illa robora populi Romani Ci., firmissimum robur copiarum Ci., peditum, centurionum robur L.; occ.
a) jedro vojske, cvet vojakov, elitne enote, elitni del vojske: et robur et suboles militum periit Ci., quod fuit roboris duobus proeliis periit C.
b) oporišče, središče: hoc fuit initium salutis, hoc robur libertatis N., coloniam … robur ac sedem bello legisset T., robur accusationis Ci.
c) (v star. obl. rōbus) poseb. težka vrsta pšenice, čvrsta pšenica: Col.
Opomba: Star. soobl. poleg rōbus -oris, n (Ca., Col.) je tudi rōbor -oris, m (Lucr.); najdemo ju pri slovničarjih (npr. Prisc., Char.) in v dobrih rokopisih.
Schwarzkümmel, der, Pflanzenkunde črnika
Steineiche, die, Pflanzenkunde črnika
čȕpava káta ž bot. vzhodna črnika, Nigella damascena
díkin br̂k m bot. vzhodna črnika, Nigella damascena
Gretel-im-Busch, das, Pflanzenkunde vzhodna črnika
nigēlla f bot. (fanciullaccia) vrtna črnika, vetrnica (Nigella damascena)
Braut, die, (-, Bräute) nevesta; figurativ punca; ženska Braut in Haaren Pflanzenkunde vzhodna črnika
hrást oak, oak tree
črni hrást (črnika) holm oak
trden kot hrást sturdy (ali steady) as an oak
Jungfer, die, devica (alte stara); historische Bedeutung, Geschichte hišna; Tierkunde kačji pastir; Jungfer im Grünen Pflanzenkunde vzhodna črnika
kȁta ž: lijepa kata bot. nebina, astra; čupava kata bot. črnika
máčkov -a -o mačkov: mačkov brk bot. vzhodna črnika, Nigella damascena
vŕten (-tna -o) adj. dell'orto, ortivo, ortolano:
vrtni pridelek prodotti ortolani
vrtna uta bersò
vrtna veselica festa all'aperto
bot. vrtna brogovita lantana, viburno (Viburnum lantana)
vrtna črnika fanciullaccia (Nigella damascena)
vrtna kreša lepidio (Lepidium sativum)
vrtna loboda atriple, bietolone (Atriplex hortense)
vrtna sadrenka (pajčolanka) gipsofila (Gypsophila paniculata)
vrtni mak papavero domestico, da oppio (Papaver somniferum)
rumeni vrtni rman achillea (Achillea filipendulina)
zool. veliki vrtni polh quercino (Eliomis quercinus)
vrtni polž lumacone (Helix pomatia)
vrtni strnad ortolano (Emberiza hortulana)
vrtna zabava garden-party
vrtna gredica piana