Franja

lísa¹ (-e) f

1. macchia; pezza, chiazza; pog. bollo; giallume:
na obrazu so se ji od razburjenja napravile rdeče lise dall'emozione il volto le si coprì di chiazze rosse
od lakote, izčrpanosti se mu delajo črne lise pred očmi si sente mancare dalla fame, dall'esaurimento
cenzurna lisa (v časniku) testo censurato

2. (madež) macchia, stria, tacca:
um. barvna lisa chiazza di colore
vet. konjska lisa stella
mrliška lisa macchia cadaverica

3. anat. macula

livreja samostalnik
1. pogosto v leposlovju (uniforma) ▸ libéria, személyzet díszes egyenruhájaVratar v hotelski livreji ju je spoštljivo pozdravil in jima odprl vrata. ▸ A szálloda libériájába öltözött portás tiszteletteljesen köszöntötte őket és kinyitotta előttük az ajtót.
Oprijete črne majice in hlače so dopolnjene z belimi in z motivi delov človeškega telesa poslikanimi livrejami. ▸ A szűk fekete ingeket és nadrágokat fehér, emberi testrészek motívumaival díszített libériák egészítették ki.

2. (o dizajnu in barvah) ▸ arculat, fényezés
Renault bo šele leta 2002 na Benettonove dirkalnike pritisnil svojo značko in jih prebarval v svojo livrejo. ▸ A Renault a Benetton versenyautót csak 2002-ben jelölte meg a saját emblémájával és fényezte át a saját színeire.
Ponudba je upoštevala nekatere zahteve ministrstva italijanske vlade, zato naj bi imela družba v prihodnje avtonomno vlogo, italijansko identiteto, svojo znamko, logo in livrejo. ▸ Az ajánlat figyelembe vette az olasz kormány minisztériumának előírásait, ezért a vállalat a jövőben önálló szerepet, olasz identitást, saját márkát, logót és arculatot kap.

mešanec samostalnik
1. (o živalih) ▸ keverék, félvér, korcsŽe dve leti imamo psa mešanca, ki smo ga vzeli iz zavetišča. ▸ Már két éve van egy keverékkutyánk, akit menhelyről hoztunk.

2. (o napravah, izdelkih) ▸ keverékGre za mešanca med mobilnikom in dlančnikom v prijetnem ohišju. ▸ Ez egy mobiltelefon és egy PDA keveréke szép tokban.

3. lahko izraža negativen odnos (o rasi ali narodnosti) ▸ keverék, félvér
Otok je bil namenjen zapornikom črne polti, mešancem in Indijcem. ▸ A szigetet a fekete bőrű, keverék és indiai rabok számára tartották fenn.
Sopomenke: mestic

mísel thought; idea

v míslih in mind, in one's thoughts
bogat z míslimi rich (ali fertile) in ideas
istih mísli like-minded, of the same mind
zatopljen v mísli engrossed (ali sunk, lost in thought)
vodilna mísel chief (ali principal) idea
že sama mísel na to the mere thought of it, merely thinking of it
prenos mísli thought-transference
branje mísli thoughtreading
svoboda mísli freedom of thought, free thought
črne mísli mi rojé po glavi I am in the doldrums
njegovo ime mi ne pride na mísel his name has slipped my memory
često vas imam v míslih you are often in my thoughts
kako si prišel na to mísel? what put such an idea into your head?
njegova edina mísel je, kako priti do denarja his sole thought is to make money
priti komu na mísel to be remembered by someone, to come (back) to mind, to be in someone's thoughts
nikoli mi ni to prišlo na mísel it never entered my head (ali my mind)
na mísel mi pride it occurs to me, it comes into (ali it crosses) my mind, I discover (da... that)
imeti samó eno mísel to have but one thing in mind (ali one thought)
tolar bi dal, da bi (zdajle) vedel za tvoje mísli! (figurativno)a penny for your thoughts!, a penny for them!
v glavo mi je šinila mísel, da... it suddenly occurred to me, the thought struck me that...
ne morem slediti tvoji mísli I don't follow you, I don't get your drift, I don't see what you're driving at
v míslih te vidim I can see you in my mind (ali in my mind's eye)
ni mu prišlo na mísel, da bi plačal svoj dolg he had no thought of paying his debt
brati, uganiti mísli koga to read someone's thoughts
želja je rodila mísel the wish is father to the thought
zaupati komu svoje mísli to open one's mind to someone
ne morem se znebiti, (otresti) te mísli I cannot banish (dismiss) this thought from my mind, I cannot get rid of this idea
kolikor glav, toliko mísli many men, many minds
še na mísel mi ne pride, da bi to storil I would not dream of doing it

mísel (-sli) f

1. pensiero:
hiter kot misel rapido come il pensiero
zatopiti se v misli sprofondare nei pensieri

2. (mnenje, mišljenje) parere:
nikomur nočem vsiljevati svojih misli non voglio imporre il mio parere a nessuno

3. (najvišja umska dejavnost kot nosilec razpoloženja, čustvene reakcije) pensiero:
obhajale so ga črne misli lo assillavano pensieri tristi
hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo ebbe un pensiero malvagio, un pensiero di vendetta

4. misel na (izraža trajnejšo prisotnost česa v zavesti) pensiero:
misel na smrt ji hromi voljo il pensiero della morte le paralizza la volontà

5. (rezultati najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev česa) idea:
preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem gli balenò nella testa l'idea di come risolvere il problema

6. (v znanosti ali umetnosti) idea, pensiero:
vodilna misel Prešernove, Leopardijeve poezije l'idea chiave, il pensiero dominante della poesia del Prešeren, del Leopardi
Platonova filozofska misel il pensiero filosofico di Platone
razvoj znanstvene misli lo sviluppo del pensiero scientifico

7. v mislih (v adv. rabi) col pensiero, nei pensieri, fra di sé, dentro di sé:
v mislih sem bil z vami col pensiero ero con voi
v mislih je ponavljal izpitna vprašanja fra di sé andava ripassando le domande dell'esame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist non pensa che al proprio tornaconto
moja prva misel je bila namenjena njej il mio primo pensiero andò a lei
ne moči zbrati svojih misli non poter concentrarsi
brati komu misli indovinare cosa uno pensa
izmenjavati misli scambiare le idee
pren. to mi (sploh, nikdar) ne pride na misel non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
še na misel mi ne pride, da bi ... non ci penso neppure a...
imeti koga pogosto v mislih pensare spesso a uno
priti na čudovito misel avere un'idea fantastica
bili so vsi enih misli erano tutti unanimi, concordi
ne imeti nobenih skritih misli non nascondere niente
rel. grešiti v mislih peccare nel (di) pensiero
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
soc. družbena misel pensiero sociale
muz. glasbena misel tema

najlonka samostalnik
ponavadi v množini (oblačilo) ▸ nejlonharisnya

navadna borovnica stalna zveza
1. pogosto v množini (grm) ▸ közönséges áfonya
Na gozdnih poljanah obiramo črne jagode navadne borovnice. ▸ Az erdőkben gyűjtjük a közönséges áfonya fekete bogyótermését.
Sopomenke: borovnica

2. pogosto v množini (plod) ▸ közönséges áfonyaSopomenke: borovnica

ponoči [ô] in der Nacht, zur Nachtzeit, bei Nacht, redno: nachts
ponoči ob dveh nachts um zwei (Uhr)
pozno ponoči spät in der Nacht, in den frühen Morgenstunden, spät nachts, spätnachts
za ponoči für die Nachtzeit
človek, ki dela ponoči der Nachtarbeiter
ponoči cvetoča rastlina der Nachtblüher
cveteti ponoči ein Nachtblüher sein
ponoči so vse mačke črne bei Nacht sind alle Katzen grau

ponoči je vsaka krava črna frazem
(v določeni situaciji razlike med stvarmi niso očitne) ▸ éjjel minden tehén fekete
Sopomenke: ponoči so vse krave črne

ponudíti (-im) | ponújati (-am)

A) perf., imperf.

1. offrire; porgere:
ponuditi cigareto offrire una sigaretta
ponujati blago offrire la merce
pren. ponujati priložnost porgere l'occasione, il destro
med. ponuditi (zdravstveno) pomoč prestare a qcn. le cure del caso
ponuditi pijačo offrire, pagare da bere

2. proporre, presentare:
ponuditi odpoved presentare le dimissioni
ponujati nagrado za atentatorjevo glavo offrire un premio, una taglia per la testa dell'attentatore
ponujati komu roko, zakon fare una proposta di matrimonio a qcn.

B) ponudíti se (-im se) | ponújati se (-am se) perf., imperf., refl. offrirsi:
mislim, da se je dekle ponujalo penso che la ragazza si offrisse
ponudil se je da gre namesto mene si offrì di andare in vece mia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dež, sneg se ponuja si mette a piovere, a nevicare
pren. ponujale so se mu črne misli lo turbavano brutti pensieri

rêči (rêčem)

A) perf.

1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

2. dire, suggerire, raccomandare:
uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

5. (misliti, meniti) dire, pensare:
kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
rekel bi, da to ni res direi che non è vero
ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

B) rêči se (rêče se) perf. refl.

1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria

saje samostalnik
(produkt zgorevanja) ▸ koromPrihitelo je deset gasilcev, ki so ugotovili, da so se vnele saje v dimniku. ▸ Tíz tűzoltó sietett a helyszínre, akik megállapították, hogy a korom gyulladt be a kéményben.
Filter za saje iz izpušnih plinov odstranjuje škodljive saje, ki se tvorijo med delovanjem motorja. ▸ A koromszűrő kivonja a kipufogógázokból a motor működése közben keletkező káros kormot.
Sopomenke: črne saje, črni ogljik

sénca (-e) f

1. ombra:
temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi

2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro

3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo

4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
radarska senca l'ombra del radar

5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
senca dvoma un'ombra di dubbio
ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica

6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
polit. vlada v senci governo ombra
držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra

7. num. ombratura, ombreggiatura

8. med. ombra:
pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni

sklanjati glagol
1. (o glavi) ▸ lehajtV globoki žalosti je sklanjala glavo in tiho jokala pod pajčolanom iz črne čipke. ▸ Mély fájdalmában fejét lehajtva, csendesen sírt a fekete csipkefátyol alatt.

2. (o rastlini) ▸ lehajolDrevesa zaradi novega snega še niže sklanjajo svoje krošnje. ▸ Az újonnan leesett hó miatt a fák még alacsonyabbra hajtják lombjukat.

3. jezikoslovje (spreminjati končnice besede) ▸ ragozBi lahko sklanjal besedo lov? ▸ Ragoznád a vadászat szót?
Sklanjaj besedo otrok v ednini, množini in dvojini. ▸ Ragozd a gyerek szót, egyes számban, többes számban és kettes számban!

srájca chemise ženski spol

flanelasta srajca chemise de flanelle
mašna srajca (religija) aube ženski spol
moška (ženska) srajca chemise d'homme (de femme)
mrežna srajca chemise en cellular
spalna srajca chemise de nuit
verižna srajca cotte ženski spol (ali chemise) de mailles
črne srajce (fašisti) chemises noires
v sami srajci (brez suknjiča) en manches (ali en bras) de chemise
dati svojo zadnjo srajco donner jusqu'à sa dernière chemise
menjati svoje mišljenje kot srajco changer d'opinion comme de chemise
obleči si srajco mettre (ali passer, enfiler) sa chemise
sleči si srajco ôter (ali enlever, retirer) sa chemise
preobleči (si) srajco changer de chemise
do srajce koga sleči (figurativno) mettre quelqu'un sur la paille, dépouiller quelqu'un complétement
še srajce ne imeti na sebi (figurativno) n'avoir même pas une chemise à se mettre
izdelovalec srajc, trgovec s srajcami chemisier moški spol
gumb (ovratnik) pri srajci bouton moški spol (col moški spol) de chemise
tovarna srajc fabrique ženski spol de chemises, chemiserie ženski spol
trgovina s srajcami chemiserie ženski spol, magasin moški spol de chemises

srájca (-e) f obl. camicia:
bombažasta, svilena, volnena, najlonska srajca camicia di cotone, di seta, di lana, di nailon
črtasta srajca camicia a righe
karirasta srajca camicia a scacchi
ruska srajca rubasca
škrobljena srajca camicia inamidata
spalna srajca camicia da notte
srajca s kratkimi rokavi camicia a maniche corte
srajce camiceria (per uomo, donna)
tako je občutljiv za tujo stisko, da bi še srajco slekel è così sensibile al bisogno altrui che darebbe persino la camicia
pog. biti, držati (skupaj) kot rit in srajca essere culo e camicia con qcn.
polit. črne, rjave srajce camicie nere (fascisti), camicie brune (nazisti)
šalj. ljubljanska srajca lubianese, lubianese patocco
obl. safari srajca camicia sportiva
hist. železna srajca cotta di maglia
PREGOVORI:
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

srájca camisa f

flanelasta srajca camisa de franela
moška (ženska) srajca camisa de caballero (de señora)
spalna srajca camisón m; camisa de noche
črne srajce (fašisti) fascistas m pl
mašna srajca (rel) alba f
mrežna srajca camiseta f de malla
spokorna srajca (rel) cilicio m
verižna srajca cota f de malla
v (sami) srajci (brez suknjiča) en mangas de camisa
dati svojo zadnjo srajco dar hasta la camisa
menjati svoje mišljenje kot srajco cambiar de opinión como de camisa
obleči (sleči) si srajco ponerse (quitarse) la camisa
preobleči (si) srajco mudarse la camisa
koga do srajce sleči (fig) arruinar por completo a alg, fam dejar sin camisa a alg
še srajce ne imeti na sebi (fig) no tener ni camisa que ponerse, ser un descamisado
izdelovalec, -lka srajc camisero m, -ra f
številka (širina) srajce número m de camisa
trgovina, tovarna srajc camisería f
ovratnik (gumb) pri srajci cuello m (botón m) de camisa

tangice samostalnik
(spodnje perilo) ▸ tanga, tangabugyi

turban samostalnik
1. (tradicionalno moško pokrivalo) ▸ turbánSikhizem izhaja iz Indije, pripadniki vere pa nosijo turbane. ▸ A szikhizmus Indiából ered, a vallás követői pedig turbánt hordanak.
Samo neposredni potomci preroka lahko nosijo črne turbane. ▸ Csak a próféta közvetlen leszármazottai viselhetnek fekete turbánt.

2. (žensko pokrivalo) ▸ turbánNadela si je bel svilen turban, ki je imel ob strani širok trak, s katerim si je lahko zakrila usta in brado. ▸ Fehér selyemturbánt tett a fejére, oldalt széles szalaggal, amellyel el tudta takarni a száját és az állát.
Dame evropskih in ameriških velemest so dostojanstveno nosile turban, pozimi pa so se grele s kučmo. ▸ Az európai és amerikai nagyvárosok hölgyei méltósággal hordtak turbánt, télen pedig kucsma alatt melegedtek.

3. (o obliki) ▸ turbánLase zavijte v turban iz brisače, ki ste jo prej namočile v toplo vodo in dobro ožele. ▸ A haját csavarja be előzőleg meleg vízbe áztatott és jól kifacsart törölközőturbánba.
Navadno je spal v svojem frotirastem kopalnem plašču, pokrit s turbanom iz hotelskih brisač. ▸ Általában a frottír fürdőköpenyében, a szállodai törölközőkből készített turbánokkal takarózva aludt.

zamorka samostalnik
1. (temnopolta ženska) ▸ szerecsen
Babica je dolgo mislila, da je zamorka, ker je imela tako temno polt. ▸ A nagymamám sokáig azt hitte, hogy fekete, mert annyira sötét volt a bőre.
Pred kolibo je na starem lesenem gugalniku sedela stara zamorka. ▸ A kaliba előtt álló régi fahintán egy öreg feketebőrű asszony ült.

2. sovražno (pripadnica črne rase) ▸ szerecsen, fekete bőrű
Ena od sorodnic je rekla, da bi vse družinske člane pometala iz hiše, če bi se kdo iz njene hiše spečal z zamorko. ▸ Az egyik rokonom azt mondta, hogy minden családtagot kipenderítene a házból, ha összejönnének egy fekete lánnyal.
"Ne plešem z zamorkami!" jo je na neki šolski zabavi zavrnil beli deček. ▸ „Nem táncolok feketékkel” – utasította el egy iskolai buliban egy fehér fiú.