Franja

botulus -ī, m (najbrž umbro-samn.)

1. črevo, v pl. čreva, drob(ovje): interiores b. Tert. natlačeno drobje, exteriores b. Tert. od pohote nabrekli spolni udje.

2. pren. klobasa: Laberius ap. Gell., Pert., Mart., Arn., botulus cruore distentus Tert. krvavica, krvava klobasa.

bowel [báuəl] samostalnik
anatomija črevo
množina črevesje
figurativno prebava
figurativno čustvo, strasti, usmiljenje

to have the bowels open iztrebljati se
to have no bowels biti neusmiljen
to get one's bowels in an uproar razjeziti se

boyau [bwajo] masculin (večinoma pluriel) črevo; cev (pri brizgalnici); militaire cikcak jarek, ki povezuje strelske jarke; ozek rov v rudniku; zračnica, pnevmatika

corde féminin à boyau struna (iz črev) (za violino, teniške loparje itd)
boyau de bicyclette, en caoutchouc zračnica za bicikel, gumijasta zračnica
gros boyaux pluriel debelo črevo
changer de boyau, percer le boyau menjati, predreti zračnico
(populaire) se tordre les boyaux zvijati se od smeha

budēllo m (f pl. -la, m pl. -li) (moška množinska oblika se rabi v prenesenem pomenu)

1. pl. pog. črevo; drobovje:
empirsi le budella nabasati se
cavare le budella pren. razparati trebuh, dati čreva sončit
sentirsi tremare, torcere, rimescolare le budella pren. prestrašiti se

2. pren. cev:
un budello di gomma per annaffiare gumijasta cev za zalivanje

3. ozka ulica; ozek hodnik

chorda (corda) -ae, f (χορδή)

1. črevo: Petr.

2. met.
a) črevnata struna: Lucr., Tib., Sen. tr. idr., septem chordae citharae Varr., nam voces ut chordae sunt intentae, quae ad quemque tactum responeant Ci., cantare ad chordarum sonum N. peti ob spremljavi strun, percurrere pollice chordas O. strune ubirati, citharoedus, chorda qui semper oberrat eadem H. ki vselej isto struno napačno igra.
b) v pl. igranje, brenkanje na strune: verba loqui socianda chordis H.

3. struna kot vez (fem.): Pl.

cōlon ali cōlum -ī, n (gr. κῶλον) telesni ud, od tod

1. črevo: coli tormenta Plin.; met. ščipanje (črvičenje) po trebuhu, kolika: Plin., Marc.

2. pren. verzni člen: Q., kake pesmi: Augustus ap. Don., kakega sestavka: Asc.

crijèvo s (ijek.), crévo s (ek.)
1. črevo: tanko, debelo, dvanaestopalačno, zadnje, guzno, slijepo, slepo crijevo; tašto crijevo zgornje tanko črevo, jejunum; vito crijevo spodnje tanko črevo, ileum; aktivna površina -a; njegov se govor vuče kao -a
2. cev: vatrogasno crijevo

Darm, der, (-/e/s, Därme) črevo

gut¹ [gʌt] samostalnik
anatomija črevo
množina drobovje
množina trebuh; ožina; zavoj reke na veslaški progi (Oxford, Cambridge); struna; svilena struna
sleng, množina vztrajnost; odločnost; hrabrost, predrznost; učinkovitost; bistvo, vsebina

large gut debelo črevo
little (ali small) gut tenko črevo
fat guts debeluh, trebušnež
more guts than brain več sreče kot pameti
to have no guts biti prazen, brez vsebine, brez vrednosti

hīlla -ae, f (demin. hīra)

1. večinoma v pl. = manjša prednja živalska čreva, le ovčja in človeška ne: Plin., P. F.; metaf. črevo sploh, čreva, drob(ovje): Lab. fr.; v sramotilnem pomenu rit: Lab. ap. Non.

2. neke vrste klobasa, klobasica: hillis flagitat inmorsus refici (stomachus) H.

intestin¹ [ɛ̃tɛstɛ̃] masculin črevo; pluriel čreva

gros intestin, intestin grêle debelo, tanko črevo
il a été opéré d'un cancer de l'intestin bil je operiran zaradi raka na črevesju

intestín

I. -e n črevo

II. -ă (-i, -e) adj. notranji

intestine¹ [intéstin] samostalnik
anatomija črevo
množina črevesje

large intestine debelo črevo
small intestine tenko črevo

intestino² m anat. črevo:
intestino crasso, grosso debelo črevo
intestino cieco slepo črevo
intestino retto danka

intestīnus 3 (intus)

1. notranji, v notranjosti se nahajajoč: opus Varr., Vitr. idr. vdelano delo (mizarja umetnika); enako tudi subst. intestīna -ōrum, n: Pl. (Pseud. 343); subst. intestīnum -ī, n črevo, tudi (črevesni) prehod: Lucr., medium Ci. prepona, prečna mrena, caecum Cels. slepo črevo, slepič, tenue (tenuis) Cels. tanko črevo, crassius Cels., ieiunum Cels. tešče (lačno) črevo, rectum Cels., danka (= mastnica), summum Cels. dvanajst(er)nik, i. farcire (pren.) Varr., Isid. klobaso narediti (delati); nav. pl. intestīna -ōrum, n čreva, drob(ov)je (poseb. spodnjega dela telesa, exta = drobovje zgornjega dela telesa): reliquiae sibi depelluntur tum adstringentibus se intestinis tum relaxantibus Ci., ex intestinis laborare Ci. koga po trebuhu ščiplje, trebuh ga boli, intestina alicui crepant (crepitant), murmurant Pl. po črevesu (trebuhu) kruli komu, čreva se mu kregajo, creberrimo frigidae aquae usu intestina vitiare Suet., perurere intestina alicuius Cat., a visceribus ad intestina venire Lucr., Cels.; v enakem pomenu tudi intestīnī -ōrum, m: Varr. in intestīnae -ārum, f: Petr.

2. occ. notranji =
a) (notri) v državi (rodbini) bivajoč, se nahajajoč, domač (naspr. externus): bellum, latrocinium Ci., discordia Iust., dissensio Suet., pernicies rei publicae Ci., malum i. et domesticum Ci., intestinum externumne incommodum L. doma ali v inozemstvu, caedes L. umor v rodbini, umor sorodnika, scelus L., facinus, fraus Cu., clades Aur.
b) = v notranjosti duše se nahajajoč, subjektiven, podmeten (naspr. oblatus objektiven, predmeten): Ci.

tripa ženski spol črevo; trebuh; vamp

tripas pl drob, čreva; vampi; fig notranjost
me duelen las tripas trebuh me boli

viscere m (m pl. -ri, f pl. -re)

1. anat. črevo

2.
visceri m pl. (živalska) čreva

3.
viscere f pl. ekst. knjižno maternica

4.
viscere f pl. pren. nedra, notranjščina:
le viscere della montagna, della terra nedra gore, zemlje

кишка f črevo; (gov.) cev;
двенадцатиперстная к. dvanajstnik, duodenum;
слепая к. slepo črevo;
пожарная к. orizgalna cev;
у него к. тонка (к. не выдержит) (vulg.) nima moči, sredstev, ni sposoben;
выпустить кишки (vulg.) ubiti;
вымотать все кишки izmučiti koga, presedati komu;
надорвать кишки со смеху (vulg.) pokati od smeha

ки́шка -и ж., črevó -ésa s.

че́рево -а с., črevó -ésa s.