Franja

ljȕdskī -ā -ō
1. človeški: ljudski rod, duh, govor, organizam; -e rase; -o društvo, tijelo, saznanje
2. spodoben, pravi: očekujem tvoju toplu -u riječ; opisati događaj -im bojama

manlike [mǽnlaik] pridevnik
človeški; možat; brez ženskosti (ženska)

menschenwürdig človeka vreden, človeški

menschlich človeški; Figur, Plastik: antropomorfen; nach menschlichem Ermessen po normalni presoji; eine menschliche Rührung verspüren začutiti potrebo; menschliches Versagen bei Unfällen: človeški faktor

mortal¹ [mɔ:tl] pridevnik (mortally prislov)
smrten, umrljiv; smrtonosen, smrtno nevaren (to)
ogorčen, neizprosen, smrtni (sovražnik); človeški, zemeljski, minljiv
pogovorno dolgočasen
pogovorno strašanski, silen

mortal hour smrtna ura
pogovorno for two mortal hours dve neznosno dolgi uri
mortal sin smrtni greh
mortal power človeška moč
pogovorno by no mortal means človeku nemogoče
pogovorno of no mortal use popolnoma nekoristno
pogovorno in a mortal hurry v silni naglici

mortālis -e, adv. mortāliter (mors)

I. pass.

1. umrljiv, smrten, smrti podvržen, smrti zapisan (naspr. immortālis): omne animal esse mortale Ci., animi sunt in corporibus mortalibus Ci., quid in iis mortale et caducum, quid divinum aeternumque sit Ci.; subst. mortālis -is, m smrtnik, človek: Enn., Varr., T. idr., turpe deum mortali cedere O., defendo multos mortales Ci., dux atque imperator vitae mortalium animus est S.; mortāle -is, n smrtno, umrljivo: mortale immortali propinquare non potest Lact.; metaf. minljiv, nekaj časa trajajoč, začasen, nestalen, nestanoviten: leges mortales, ut ita dicam, et mutabiles L., quidquid mortale creamus Ci., amicitiae immortales, mortales inimicitiae esse debent L., mortales inimicitias, sempiternas amicitias habere Ci., simulacra T. razpadljivi, deus (o govorniku) Q.

2. smrten = smrtnikov, človeški, zemeljski, pozemeljski, tuzemeljski: Plin., condicio vitae Ci., sors, facta O., proelium Aeneae ultimum mortalium (zemeljskih) operum fuit L., mucro V., vulnus V. od človeške roke (zadana), quando mortaliter vivunt, cum morte confligunt Aug.; subst. mortāle -is, n človeško, umrljivo, zemeljsko: nec mortale sonans V., ultra mortale tumens Amm.; pogosto pl. mortālia -ium, n človeške (pozemeljske) stvari, človeška (pozemeljska) dejanja, človeška beda, človeška usoda, človeško trpljenje: T., Q., mentem mortalia tangunt V. —

II. act. smrtonosen, smrten: Cypr.

mortel, le [mɔrtɛl] adjectif umrljiv; smrten (tudi figuré); figuré človeški; figuré skrajno mučen; masculin, féminin smrtnik, -ica

dépouille féminin mortelle posmrtni ostanki, truplo
ennemi masculin mortel smrtni sovražnik
péché masculin mortel smrtni greh
silence masculin mortel mrtvaška tišina
courir un danger mortel biti v smrtni nevarnosti
donner un coup mortel (za)dati smrten udarec
plaie féminin d'argent n'est pas mortelle (proverbe) izguba denarja ni nesreča, ki se ne bi dala popraviti, ni usodna

omenésc -eáscă (-éşti) adj. človeški

omenós -oásă (-óşi, -oáse) adj. človeški, človečen, človekoljuben, human

umán -ă (-i, -e) adj. človeški, človečen, human

umano

A) agg.

1. človeški:
bestia umana zver v človeški podobi
creatura umana človeško bitje
genere umano človeški rod
scienze umane družbene vede
umane lettere leposlovje, beletristika

2. človeški (ki se nanaša na človeka, na človeško naravo):
l'umana debolezza človeška slabost
è umano človeško je
errare è umano človeško je grešiti

3. človeški, človečen, človekoljuben

B) m

1. (le sing.) človeško (kar je človeku lastno); človeška razsežnost

2.
umani pl. knjižno ljudje, človeška bitja

гума́нний прикм., humán prid., človéški prid.

людской človeški; (zast.) poselski

лю́дський прикм., človéški prid., človékov prid., ljúdski prid.

лю́дяний прикм., človéški prid., humán prid.

очеловечиваться, очеловечиться роsta(ja)ti človek, človeški, human

человеческий človeški

человечий človeški

человечный človeški, human

android [ǽndrɔid] samostalnik
avtomat v človeški podobi