Franja

kȁnat m (t. kanati)
1. vratno, okensko krilo
2. perutnica
3. pregraja
4. košara: puni -i paprike, kupusa, sijena, sena
5. koš na vozu: skinuti s leda -e
6. členek: razvući durbin do osam kanata
7. členek železniške proge od stika do stika tračnic: odvaljen je prvi kanat pruge

Knöchel, der, (-s, -) členek; (Fußknöchel) gleženj

knuckle¹ [nʌkl] samostalnik
anatomija členek, sklep (prsta); bočnik, krača
množina kovinski boksar

down on the knuckle v skrajni bedi
a rap on (ali over) the knuckles ukor, opomin
pogovorno near the knuckle na meji nespodobnosti, tvegan

kòljeno s (ijek.), kòleno s (ek.)
1. koleno: previti koljeno; podviti -a; moliti koga na -ima; klecaju mu -a; koljeno kod cijevi, kod cevi, čunka, rijeke, reke, mašine, biljke; srodstvo do trećega -a
2. rod, generacija: to se nasljeduje s -a na koljeno; današnje koljeno
3. členek: durbin na tri -a
4. preko -a prebiti, prelomiti v naglici kaj narediti; biti do -a komu biti prvi za kom; adamsko koljeno osmi otrok; rodak u devetom -u žlahta v devetem kolenu; biti komu uz koljeno uživati naklonjenost koga

kȍtrīg m dial.
1. ud, člen: noga je kotrig našega tela
2. členek: mati ga očekuje i medu suhim kotrizima prebire krunicu

ma členek, ki poudarja poljubnost zaimka ali prislova: mà kojī -ā -ē neki, ma kòjī kateri koli; màkoliko nekoliko, ma kȍliko kolikor koli; màkako nekako, ma kȁko kakor koli; màtko, màko nekdo, ma tkȍ, ma kȍ kdor koli; màšto nekaj, ma štȍ kdor koli

neka
1. členek, rabi za tvorbo želelnika, naj: reci neka dode; neka mu je prosto! bog mu odpusti
2. vez.
a) da: dao sam mu nešto novaca neka mu se nade da bo imel kaj v roke vzeti
b) čeprav: neka je rezultat pravilan, ali postupak nije dobar
c) če, ako: neka ustanem i dvaput koraknem, oblije me znoj

nocca f anat. členek

nodēllo m

1. veter. členek

2. med. pog. sklep

3. odebelina (na trstu)

nœud [nö] masculin vozel, petlja; grča, zaplet; vozel (= morska milja, 1851 m); anatomie členek, gleženj; figuré bistvo, glavna točka, jedro; pluriel vezi

nœud coulant zanka
sans nœud(s) brez grč(e)
nœud de la gorge (anatomie) Adamovo jabolko
nœud papillon metuljček (kravata)
nœud du problème bistvo problema
nœud du trafic, routier, ferroviaire prometno, cestno, železniško vozlišče
nœud d'une tragédie zaplet v tragediji
le navire file 25 nœuds ladja vozi 25 vozlov na uro
faire, défaire un nœud napraviti, razdreti vozel
faire un nœud à son mouchoir napraviti si vozel v robec
j'ai un nœud à la gorge stiska me v grlu, figuré sem v mučnem položaju
trancher, couper le nœud gordien presekati gordijski vozel, figuré energično rešiti dotlej nerešljivo težavo

particēlla f

1. pomanjš. od ➞ parte delček

2. jezik partikula, členek

3. fiz.
particella elementare elementarni delec

4. pravo
particella catastale katastrska parcela

particle [pá:tikl] samostalnik
delec, drobec
figurativno trohica
slovnica nesklonljiva beseda, partikula, členek

particula -ae, f (demin. k pars)

1. delec, delček, košček, trôh(ic)a: Q., Plin., Val. Max. idr., caeli Ci., arenae H., particulae errabundae Vitr. raztreseni odlomki (kakšnega spisa).

2. kot ret. t.t. delec, delček, odlomek govora (stavkov): Q.

3. kot gram. t.t. členek, členica, partíkula: Gell.

partícula ženski spol delec, molekula; partikula, členek, predpona

partículă -e f členek, partikula

partìkula ž (lat. particula) lingv. partikula, členek

segment [ségmənt]

1. samostalnik
odsek, segment
geometrija segment, izsek
biologija del, členek (črva, stonoge itd.)

a segment of orange krhelj oranže
a segment of time obdobje
segment of a sphere krogelni izsek

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
(raz)deliti (se) v odseke, v dele; segmentirati (se)

segment [sɛgmɑ̃] masculin odsek, segment; krožni odsek; technique lamela; členek (trakulje, stonoge itd.)

segment de droite daljica

segmento m

1. mat. segment, odsek

2. členek, členasti del

3. odrezek (blaga)

4. mehan. batni obroček

5. pren. del

tālus -ī, m (iz *taxlos; od tod demin. tāxillus)

1. kosti na zadnjih nogah ljudi in nekaterih živali, bi(n)cljeva kost, skočnica: Cels. idr., bubulus Plin., tali suilli Ap., tali caprae Plin., asinus talos habet Plin.

2. gleženj, členek (na nogi), peta: nudo talo Iuv., talos defringere Pl., talum intorquere Auct. b. Hisp., extorquere Sen. ph., invertere Ap., expellere Mart., talos alicui elidere Pl., auxerat articulos macies … et immodico prodibant tubere tali O., talus in omnes partes prolabitur Cels., taloque tenus vestigia tingit O., purpura usque ad talos demissa Ci., praetexta demissa ad talos Q., indumenta in talos demissa Aur., pulcher a vertice ad talos H. od glave do nog; pesn.: recto stat fabula talo H. trdno stoji = se drži, ugaja, recto vivere talo Pers. dobro, prav ravnati.

3. meton. kocka, starejše kober iz bi(n)cljevih kosti. Kocke so imele samo štiri strani, označene s številkami 1, 3, 4, 6, dve strani pa sta bili okrogli in prazni. Kockali so s štirimi kockami; najboljši met (vržek, lučaj, hitec) (Venus = iactus Veneris) je bil, kadar so se pokazala vsa štiri možna števila, najslabši (canis) pa, če so vse kocke pokazale isto število: pila, tali, tessarae Ci., talos iacĕre Pl., Suet. ali iactare Suet., quattuor tali iacti casu Venerem casum efficiunt Ci., regna vini sortiere talis H., talorum iactus O., Pr., talis ludere Ci., nequiore talo ludere Mart. z napačnimi (goljufnimi, prirejenimi) kockami, ad talos se conferre Ci., ita iacĕre talum, ut rectus assistat Ci., talos mittere Sen. ph.