Franja

detersivo, -sorio čistilen

detersivo m čistilno sredstvo

épuratif, ive [-tif, iv] adjectif čistilen

expurgatorial [ekspɔ:gətɔ́:riəl] pridevnik
čistilen, izločevalen, popravljalen

expurgatory [ekspə́:gətəri] pridevnik
čistilen, izločevalen

februus 3

I. očiščujoč, čistilen, le kot subst. februum -ī, n očiščevalo, čistilo, Varr. in po njem: Februa Romani dixere piamina patres O. ki poroča, da so Rimljani konkretno razumevali tudi darovalno moko, drevesne veje idr.: stipulae fabales, februa casta O.; occ. februa -ōrum, n (sc. sacra) očiščevalni praznik, očiščevalno žrtvovanje (ob koncu leta; prim. Februārius 1.) Varr., Aug., P. F., annus erat brevior, nec adhuc pia februa norant O. —

II. Februus -ī, m Februus, etrursko božanstvo duš umrlih ali podzemlja, istoveteno s Plutonom, ki mu je bil najbrž posvečen mesec februar, v katerega drugi polovici so obhajali februa: Macr., Serv.

lassativo

A) agg. farm. odvajalen, čistilen, dristilen, laksativen

B) m farm. odvajalo, čistilo, dristilo, laksativ

laxante, laxativo odvajalen, čistilen

laxantem odvajalno sredstvo

laxatif, ive [laksatif, iv] adjectif odvajalen, čistilen; masculin odvajalno sredstvo

laxative [lǽksətiv]

1. pridevnik
medicina odvajalen, čistilen

2. samostalnik
odvajalo, čistilo

mundātōrius 3 (mundāre) čistilen, očiščevalen: medicamentum Plin. Val., instrumenta Aug.

prōiectōrius 3 (prōicere) odmetavajoč, izmetavajoč, odvajajoč, čistilen: vis Th. Prisc.

prōvocātīvus 3 (prōvocāre)

1. pass. = izvabljen, sprovociran: crementa animae Tert.

2. act. = izvabljajoč, privabljajoč, čistilen, odvajalen, dristeč: unguenta Cael.

prōvocātōrius 3 (prōvocātor)

1. izzivalski, provokátorski, provokacíjski: dona Gell. dana tistemu,, ki je na boj izzval in usmrtil kakega sovražnika.

2. izvabljajoč, čistilen, odvajalen, dristeč: medicamentum ventris Plin. Val.

purgatif, ive [pürgatif, iv] adjectif odvajalen, čistilen; masculin odvajalno sredstvo

prendre un purgatif vzeti odvajalno sredstvo

purgative [pə́:gətiv]

1. pridevnik (purgatively prislov)
medicina čistilen, odvajalen

2. samostalnik
medicina purgativ, čistilo, odvajalo

purgativo agg. farm. dristilen, čistilen, odvajalen, purgativen

pūrgātīvus 3 (pūrgāre) čistilen, očiščujoč, purgatíven, purgatóren (gr. καϑαρτικός) medicamina Cael.

pūrgātōrius 3 (pūrgātor) očiščevalen, očiščujoč, čistilen: medicamentum Symm. (= pūrgātīvus, gr. καϑαρτικός); metaf. virtutes Macr., poenae Aug., sacrum Aug. spravna daritev, spravina, ignis Aug. vice.

purifiant, e [pürifjɑ̃, t] adjectif čistilen

purificateur, trice [-fikatœr, tris] adjectif čistilen; očiščevalen; masculin, féminin čistilec, -lka