superabundancia ženski spol preobilica, čezmernost
trop [tro] adverbe preveč; pre-; zelo, skrajno; masculin preobilica, čezmernost
trop grand prevelik
trop petit premajhen
de trop, en trop odvečen
par trop preveč
il est par trop exigeant on je prevečzahteven
trop peu premalo, ne dovolj
vous êtes trop aimable to je zelo ljubeznivo od vas
cet enfant est trop mignon ta otrok je zelo ljubek, srčkan
ils sont trop preveč jih je
vous n'êtes pas de trop (familier) mirno lahko ostanete
c'en est trop to izbije sodu dno, to je pa že preveč, to je neznosno
étre de trop biti odvečen
c'est trop beau pour être vrai to je prelepo, da bi moglo biti resnično
je ne sais pas trop ne vem dobro
sans trop comprendre ne da bi dobro razumeli
le trop de lumière prevečsvetlobe, čezmerna svetloba
чрезмерность f čezmernost, pretiranost
inīquitās -ātis, f (inīquus)
1. neravnost, neenakost tal: Suet., in talibus iniquitatibus locorum L., iniquitas loci incommodum habet C.
2. metaf.
a) neenakost: condicionis C.
b) težava, neugodnost, sila: in tantā rerum iniquitate Ci. ob tako neugodnih razmerah, propter iniquitatem temporis Cinnani Ci., iniquitas temporum L., Ci., temporis Plin. iun.
c) neprimernost, nepravičnost, krivica, krivičnost, neusmiljenost, trdosrčnost, pretirana strogost: Plin., Plin. iun., Vulg., Aug., Tert., denique aequitas certat cum iniquitate Ci., per leges effugere licet iniquitatem tribuni Ci., Plato iniquitate Dionysii in periculis versabatur Ci., per iniquitatem iudicii agrum suum fecit Ci., ferebant hanc iniquitatem Ci., Sicilia iniquitates perpessa Ci. krivice, obtinere iniquitates T. dognati, iniquitas exitii T., causae Q., inimicorum Suet., summae se iniquitatis condemnari debere C. kriv biti; occ. neprimerno (nepravično) razmerje: ponderis Ap., operis Col. čezmernost, prekomernost.
Opomba: Gen. pl. tudi iniquitatium: Tert.