Franja

an³, vprašalnica ali, ali pa, ali morda.

I. uvaja drugi in naslednje člene ločnih (disjunktivnih) vprašanj

1. neodvisnih: utrum igitur has corporis an Pythagorae tibi malis vires ingenii dari? Ci., utrum hostem an vos an fortunam utriusque ignoratis? L., num me rogari oportet abs te an te potius a me? Ci., Capunaene te putabas consulem esse an Romae? Ci., nonne extra ordinem tulisti an licuit tibi ferre legem? Ci.; brez vprašalnice v prvem členu: ipse percussit an aliis occidendum dedit? Ci., eloquar an sileam? V.; annōn ali bolje an nōn ali ne: sortietur an non? Ci.

2. odvisnih: videte, utrum sit aequius hominem dedi inimicis an amicis Ci., rectene an secus (dixerint), nihil ad nos Ci.; brez vprašalnice v prvem členu: non quaero, iure an iniuria sint inimici Ci., deliberatur, incendi placeret an defendi C. Ali ne v odvisnih ločnih vprašanjih necne, kadar se zanika ves stavek: quaero, potueritne Roscius suam partem petere necne Ci.; an non samo tedaj, kadar zanika non le eno besedo: requiram, dixeritne Clodiae an non dixerit Ci. = ali je povedal... ali zamolčal, quaestio est, bellum indicamus an non Ci.

3. prvi člen je zamolčan, a se lahko v mislih dostavi:
a) v neodvisnih ločnih vprašanjih an = ali pa, ali morda celo, (ali) morda, ali: unde ordiar? an ab ipsa lege? Ci. (pri čem drugem) ali (morda) pri..., quid ad se venirent? an speculandi causā? C., quae ista nova diligentia? an te L, Flavii vociferatio commovebat an M. Antonii auctoritas? Ci.; poseb. pogosto: an censes? an tu existimas? an ignoratis? an quisquam dubitat? Ci. = pa vendar ne, ali pa; včasih v trdilnem smislu (= nonne) = ali... ne, (ali) morda ne, kajne da: quando oraculorum vis evanuit? an postquam homines minus creduli esse coeperunt? Ci.
b) v odvisnih ločnih vprašanjih = ali: quaesivi, an misisset (peripetasmata) Ci. (kjer si moramo misliti: [ali je kaj drugega] ali je poslal [preproge]).

4. (šele poklas. ali pesn.) v enostavnem odvisnem vprašanju = ali: exspectabat, an ibi Pompeius esset L., quis scit, an adiciant tempora di H., Alexander, an cum ipso militare vellet, interrogat Cu., quaesito, an Caesar venisset T.

II.

1. uvaja drugi in naslednje člene odvisnih ločnih vprašanj v pomenu ali za izrazi dvoma in negotovosti, kakršni so: dubito, dubium (incertum) est, nescio, haesito, interest, refert idr.: ne forte dubitasse videretur, verumne an falsum sit Ci., nihil interesse, utrum haec Messanae an apud istum loqueretur Ci., refert etiam, qui audiant, senatus an populus an iudices Ci.; od tod skrčeno (brez nadrednega izraza dvoma ali negotovosti in tudi brez vpliva na glagol), včasih, posebno pri številčnih podatkih, navidezno = aut, vel, -ve, sive: cum ei (Themistocli) Simonides an quis alius artem memoriae polliceretur (pravzaprav: Simonides an quis alius dubium est...) Ci., ea suspicio, vitio orationis an rei, haud sane purgata est L., dein cum essent perpauca inter se uno an altero spatio collocuti Ci., ex illis unus an alter ait O., finem vitae, sponte an fato, implevit T., Rufus et cum eo septem an octo... in priore sententia perseverarunt Plin. iun., dies abhinc quintus an sextus est Ap.; menjaje se s sive, seu: sive fatali vecordia an imminentium periculorum remedium ipsa pericula ratus T., seu taedio ambiguae spei an amore coniugis T. (prim. O., Fast. III, v. 773 in nasl.).

2. če se prvi člen zamolči in drugi primerno poudari, nastanejo izrazi negotovosti, ki se nagibajo k pritrditvi: dubito an, haud scio an, nescio an, v katerih je an = ali ne, tako da dobi cel izraz „dvomim, ali ne“, „ne vem, ali (če) ne“ pomen morda, menda, skoraj bi mislil, po mojem mnenju, bržkone, prejkone, najbrž: dubito, an hunc primum omnium ponam N. dvomim, ali ne bi njemu odkazal prvega mesta = po mojem mnenju gre njemu prvo mesto, najrajši bi dal njemu prvo mesto, civitatem non solum Graeciae, sed haud scio an cunctis gentibus anteponendam dico Ci., mortuus est C. Sacerdote praetore nescio an ante, quam Verres praeturam petere coepit Ci. Če pa se nagiba misel k zanikanju, pristopi non, nemo, nullus, numquam k an: quod haud scio an non possis C. česar menda (česar pač) ne moreš, contigit tibi, quod nescio an nemini Ci. kar najbrž nikomur drugemu, hoc diiudicari nescio an numquam possit Ci. to se ne da menda nikdar razsoditi; tako tudi: an imperare noluisset, dubium T. težko da je hotel postati cesar; vendar tudi: non horum senectus miserabilis fuit? haud scio an ulla beatior possit esse Ci. = pač nobena. Isto kot ind. izraža tudi cj. haud sciam an Ci., dubitaverim an Ci., le šibkeje: de L. Bruto dubitarim, an in Arruntem invaserit Ci. Lucij Brut je pač najbrž... Pogosto se nanaša le na en pojem: testem non mediocrem, sed haud scio an gravissimum Ci. morda, menda, exstincto Maximo, dubium an quaesitā morte T. najbrž prostovoljno.

argūmentum -ī, n(arguere)

1. dokaz(ilo), (dokazni) razlog: Sthenium sine ullo argumento ac sine teste damnavit Ci., Galli negant, at vis argumentorum coarguit Ci., argumenta atque indicia sceleris Ci., argumenta et rationes Ci. dokazi in sklepi, argumenta ratione concludentia Ci. dokazi z razumskim sklepanjem, signa atque argumenta Pl. ali signa rerum et argumenta Q. stvarni dokazi in krivdo dokazujoči razlogi, tako tudi: res ipsa tot tam claris argumentis signisque lucet Ci.; ut intellegatis, certissima accipite argumenta Ci., argumentum parum potens Sen. ph. premalo prepričevalen dokaz, argumenta potentissima Q.; afferre argumenta, astringere breviter argumenta Ci., argumenta ducere ab (ex) aliqua re Q., aliquid est argumento Ci., L. ali (satis) magno ali maximo argumento Ci. je (služi) v... dokaz, quo argumento? Pl. iz kakega razloga? kako to misliš? uti argumento sensus sui Ci. iz svojega čutnega zaznavanja (iz svoje izkušnje) dobivati dokaz, si in omne argumentum modestiae fingimur Sen. ph. če se poskušamo na vsak način izkazati za ponižne; pren. znak, znamenje: odii Ci., amoris Petr., quae res pertenui argumento patefacta est Ci., magno argumento est me fuisse moderatum Ci. dokazuje, jasno kaže, tibia et cantus animi laeti argumenta O.

2. met. opis(ovanje), pripoved, povest, basen, zgodba: argumentum est ficta res, quae tamen fieri potuit Ci., cuius contionis primum universum argumentum... audite Ci. celostni opis, sunt... in columnarum spiris insculptae nominum eorum argumento lacerta atque rana Plin. za označitev njunih imen, hoc argumentum docet (monet) Ph. ta basen uči = ό λόγος δηλοῖ, hoc argumento Ph. v tej basni, argumenta inferorum Suet. zgodbe iz podzemlja; pren. (o umetninah) ploskoviti relief, poglobljeni relief, ploskorez, (bajeslovni) obraz, upodobitev, podoba: ex ebore diligentissime perfecta argumenta erant in valvis Ci., clipeum... Io auro insignabat, iam saetis obsita, iam bos, argumentum ingens V.,(crateram) longo caelaverat argumento O. je bil vanj vrezal dolgo zgodbo, vetus in telā deducitur argumentum O. v tkanino se tke stara zgodba, si argumento (Parrasi tabulae) offenderetur Suet. ako bi ga žalil predmet.

3. occ. vsebina, snov,
a) kakega spisa ali govora: epistulae, scribendi Ci. ep., libri Suet., orationis Asc.; prava vsebina: epistula absque argumento et sententia Ci. ep., tabulae... novae quid habent argumenti, nisi... Ci.
b) kake pesnitve: fabulae Ter., tragoediae Pl., T., mimorum argumenta Ci., argumentum narrare Ter., argumento fabulam serere L. po kaki snovi v celoto spojiti, sumque argumenti conditor ipse mei O. in ustvarjam si sam snov svojih pesmi.

4. met. dramsko delo, gledališka igra (tragedija ali komedija): tragici poëtae, cum explicare argumenti exitum non potestis, ad deum confugitis Ci. če ne morete dokončati svoje igre, se pa zatečete k bogu (=„ex machina“); pren. komedija = slepilo: auctor argumenti L., nocturnum hoc fictum et compositum argumentum L.

avis [avi] masculin obvestilo, naznanilo, objava, sporočilo, opozorilo; mnenje, nasvet; (volilni) glas, glasovanje

avis au lecteur predgovor (opozorilo) bralcu
à mon avis po mojem mnenju, po moji sodbi
pour avis prošnjo za mnenje
sans avis préalable brez predhodnega obvestila
sans autre avis brez drugega sporočila, obvestila
sauf avis contraire če ne bo nasprotnega obvestila
suivant avis po sporočilu
de l'avis de tous, de tout le monde po splošnem mnenju
jusqu'à nouvel avis do nadaljnjega (obvestila)
avis consultatif strokovno mnenje
avis de droit pravno mnenje
avis par écrit pismeno obvestilo
avis des experts mnenje izvedencev
avis mortuaire naznanilo o smrti
avis au public javna objava, naznanilo
avis de réception d'une lettre recommandée sporočilo o prejemu priporočenega pisma
avis télégraphique brzojavka
avis du temps vremensko poročilo
changer d'avis spremeniti svoje mnenje, premisliti si
dire, donner, exprimer, faire connaître son avis povedati, dati, izraziti, dati na znanje svoje mnenje
donner avis de quelque chose objaviti, naznaniti kaj
être d'avis que ... biti mnenja, misliti, soditi, da ...
(il) m'est avis que ... zdi se mi, da ..., rekel bi, da ...
être du même avis que biti istega mnenja kot
être d'un avis contraire biti nasprotnega mnenja
les avis sont partagés mnenja so deljena
prendre l'avis de quelqu'un posvetovati se s kom
recueillir l'avis de quelqu'un dobiti (strokovno) mnenje od koga
mon avis l'a emporté, a prévalu moje mnenje je prodrlo, je prevladalo
autant de têtes, autant d'avis (proverbe) kolikor glav, toliko mnenj

babau m bavbav (tudi pren.):
se non stai buono chiamo il babau če ne boš priden, bom poklical bavbava

báti se (bojím se) imperf. refl.

1. (biti v strahu) avere paura, temere:
hudo, močno bati se avere una paura da morire
nič se ne boj! niente paura!
fant se boji samo očeta il ragazzo ha paura soltanto del padre
bati se kot hudič križa, kot živega vraga avere una paura matta, una paura del diavolo

2. (s strahom pričakovati) aver paura, temere:
bati se mraza, smrti temere il freddo, aver paura della morte
(ne marati) non volere:
bati se sitnosti non volere seccature, grane

3. (biti v skrbeh za) temere per:
bati se za zaslužek temere per il guadagno
starši se bojijo za otroke i genitori temono per i propri figli

4. (domnevati, misliti) temere:
bojim se, da se motiš temo che tu sbagli
ne boj se, ne boš mi ušel non temere, non mi scappi mica

5. pren.
ni se bal ne biriča ne hudiča non aveva paura di nessuno
bati se lastne sence aver paura della propria ombra
PREGOVORI:
kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
če ne storiš hudega, se ti ni treba bati male non fare, paura non avere

bevskanje samostalnik
1. (o oglašanju živali) ▸ csaholás
2. (zadirčno govorjenje) ▸ acsargás
Z mano je tip spregovoril dvakrat v življenju, če ne štejem bevskanja, ukazov in ostalih sranj. ▸ A fickó életében csak kétszer beszélt velem, ha leszámítom az acsargásait, a parancsait és a többi szemétségét.
Voditeljica ni niti enkrat prekinila tistih, ki si vzamejo svojih pet minut za bevskanje proti vsem, ki mislijo drugače. ▸ A műsorvezetőnő egyszer sem szakította félbe azokat, akik ötperces hírnevüket a másképp gondolkodók elleni acsargásra használják fel.

celó même

celo jaz même moi
vsi, celo otroci tous jusqu'aux enfants, même les enfants
če ne celo voire même
bil je sposoben in celo talentiran človek c'était un homme capable, voire même un homme de talent
celo če même si, quand bien même, quand même

continuō -āre -āvī -ātum (continuus)

I.

1. pritakniti (pritikati), stakniti (stikati), prisnovati (prisnavljati), sklopiti (sklapljati), (z)vezati, zvrstiti (zvrščati): c. scuta inter se L., binas aut amplius domos c. S. drugo ob drugi graditi, quā (domo) Palatium et Maecenatis hortos continuaverat T., dein pons continuatus (est) T. se je dogradil; pesn.: in quā (tabelā) vicisse est continuasse suos (lapillos) O. svoje (tri kamenčke) zvrstiti; pogosto med. pritakniti se, stakniti se, skupaj držati se, zdržema teči, pt. pf. continuātus 3 tudi zdržema tekoč, zdržen, zvezen, celoten, nedeljen: atomi cohaerescunt inter se et aliae alias apprehendentes continuantur Ci., priusquam continuarentur hostium opera L. preden bi se utrdbe krog in krog sklenile, tauri solent diversi assistere clunibus continuati Varr. tesno z ledji drug za drugim stikajoč se, fecerisne ante rostra pontem continuatis tribunalibus? Ci., divinus et continuatus spiritus Ci., omni naturā cohaerente et continuatā Ci.; z dat. pritakniti (pritikati) kaj čemu, stakniti (stikati) kaj s čim; act.: lateri c. latus O. pritisniti (pritiskati) k …; pass.: ut neque … aedificia moenibus continuarentur L. da se ne bi … poslopja gradila tik do obzidja; med.: (aër) et mari continuatus et iunctus est Ci. se stika … z morjem, alicui montibus continuata videntur nemora Cu. da se pritikajo, Suionibus Sitonum gentes continuantur T. Sujonov se dotikajo, s Sujoni mejijo; pren. stakniti (stikati), (z)vezati: continuare verba, verba verbis aut nomina nominibus Q., plura continuata verba Ci., continuata coniunctaque verba Ci., verbis continuandis vocem quoque iungere oportet Corn.

2. occ.
a) zdržema nadaljevati, razširiti (razširjati), zaokrožiti (zaokroževati) svoje zemljišče z nakupom sosednjih: tellus hinc ardua celsos continuat colles Lucan., c. agrum, fundos, iugera Ci., agros H., ingens cupiditas agros continuandi L.; pesn.: si Mygdoniis regnum Alyattei campis (abl.) continuem H. če bi Aliatovo kraljestvo nadaljeval z migdonijskimi poljanami = če bi (bogati) Lidiji pripojil (tolsto) Frigijo.
b) isti predmet nepretrgoma ponavljati, nadaljevati: dochmius iteratus aut continuatus Ci. —

II. pren.

1. (časovno) nadaljevati, ne prenehati, ne prekiniti, drugo za drugim delati; privrstiti (privrščati), prisnovati (prisnavljati) kaj čemu, med. neposredno slediti ali nastopiti (nastopati) za čim, vrstiti se: Suet., cursitat hospes continuatque dapes H. prinaša jed za jedjo, c. tres siseres edendo Plin. zapored jesti, militiam, hiemando bellum L., pacem T., dies noctesque potando H. dan in noč popivati, dies theatro T. več dni zapored v gledališču sedeti, imperium et scelera T. (še) nadalje vladati in hudodelstva početi, solitam reverentiam in populum Romanum T., segnem Nomium fortemque Mimanta continuat ferro Stat. poseka zapored z mečem, continuata motio Ci. neprekinjeno, continuatum iter, opus C., continuatum incendium L. neprestan, continuata funera L. skoraj zaporedni pogrebi, continuatus labor Cu.; z dat.: c. transcendendo media summa (najvišja mesta) imis L., ei (sc. aedilitati) praeturam Vell.; med.: paci externae continuatur discordia domi L., aliis somno mors continuata est L., alterius mors somno continuata est Sen. ph., hiemi continuatur hiems O., cum damna damnis continuarentur T.; brez dat.: ubi tantum luctūs continuatur Ci. kjer se venomer kopiči toliko žalosti, si febris continuatur ali (act. intr.) continuat Cels. če traja, če ne preneha.

2. occ.
a) (o oblastniku) službo še naprej opravljati, svoj uradni posel še naprej vršiti (izvrševati), ostati v službi še naslednje leto: magistratum S., Fabius continuat consulatum L., c. alterum ali undecimum consulatum Vell., tribunatum Vell.
b) (o ljudstvu ali starešinstvu) podaljš(ev)ati komu oblastništvo še za eno leto, potrditi koga v službi še za eno leto: c. alicui consulatum, tribunatum L., alicuius honorem (častno službo) Val. Max.; v pass.: Philopoemeni continuatur magistratus L., dantur imperia et continuantur Ci., ne maximum imperium in una familia continuaretur Val. Max. da ne bi … leto za letom ostalo. — Od tod

1. adv. pt. pr. continuanter v nepretrgani vrsti, zdržema, zapovrstjo: Eccl.

2. adj. pt. pf. continuātus 3 nepretrgan, neprekinjen, zdržen, neprestan: rerum gestarum gloria continuata Ci., continuatissimae curae Sid.; adv. continuātē v nepretrgani vrsti, zapored(oma), zapovrstjo: P. F.

crkniti glagol
1. neformalno (o napravi) ▸ lerobban, bedöglik, felmondja a szolgálatotHčeri je crknil televizor, sinu avto. ▸ A lányának a tévéje döglött be, a fiának az autója.Če nam v službi crkne računalnik, cel dan nimamo kaj delati. ▸ Ha a munkahelyünkön bedöglik a számítógépünk, egész nap tétlenek vagyunk.

2. neformalno, grobo (umreti) ▸ döglik, pusztulNajdi jo, ali pa crkneš od lakote! ▸ Találd meg, vagy éhen döglesz!
Saj kmet lahko crkne ob toliko živalih. ▸ Hiszen egy gazda ennyi jószág mellett meg is dögölhet.

3. neformalno, izraža negativen odnos (o aktivnosti, delovanju) ▸ kimúlikČe ne bi bili solastniki, bi pa gnil sistem takšen obrat pustil crkniti. ▸ Ha nem lennének társtulajdonosok, egy ilyen üzemet a rohadó rendszer hagyna kimúlni.

4. neformalno (poudarja intenzivnost dejanja) ▸ pusztul, megszakadMoj namen je pa, da bralec crkne od smeha. ▸ De az a szándékom, hogy az olvasó megszakadjon a nevetéstől.
Hahaha..., da crkneš od smeha, kako ste mu nasedli. ▸ Hahaha..., megszakadok a nevetéstől, ezt aztán bevettétek.Bivši mož je našel prazno stanovanje in skoraj crknil od presenečenja. ▸ A volt férj üresen találta a lakást, és majdnem összeesett a meglepetéstől.

cuando ko, kadar, kakor hitro; če; dokler ne; ker; tudi če, četudi

cuando V. quiera po Vaši želji
cuando quiera kadarkoli
cuando sea necesario če bo treba; v sili
lo dejo para cuando vengas pustim to, dokler ne prideš ti
cuando niño kot otrok; v svoji otroški dobi
cuando la recolección med žetvijo
cuando lo dice él, será cierto ker on to pravi, bo že res
cuando no estuviera obligado a hacerlo če ne bi bil prisiljen to napraviti
cuando no če ne; sicer; drugače
incluso cuando celó če
de vez en cuando, de cuando en cuando tu pa tam, od časa do časa, včasih, marsikdaj
hasta las diez cuando más kvečjemu (največ) do desete ure
cuando menos najmanj, vsaj
cuando más, cuando mucho kvečjemu, največ

če if; in case

če ne unless, if not
razen če except when, except if, unless
tudi če even if
celó če even if, even supposing that; though
če že as long as
če slučajno if by chance
če ne bi bilo but for
on bi bil umrl, če ne bi bilo mene he would have died but for me
če le (samó da) provided that
če le pride provided that he comes
če le ni drugače predpisano po zakonu unless otherwise provided by the law
če ne bi bilo... were it not for...
vstani, če ne ne (= sicer) boš zamudil vlak get up, or else you'll miss the train
stori to takoj, če ne ti bo žal do it at once, or else you'll be sorry

če

A) konj.

1. (v pogojnih odvisnikih) se, qualora; casomai:
če si lačen, ti bom dal kruha se hai fame, ti darò del pane
če bi molčal, bi te imeli za pametnega se avessi taciuto, saresti passato per saggio
(za izražanje skromnega mnenja) se:
če se ne motim, bo kmalu svatba se non sbaglio, fra poco si sposano
(za izražanje ugibanja):
kje je denarnica? če ni v suknjiču? dov'è il portafogli? sarà nella giacca!
komaj če sta spregovorila deset besed si saranno dette sì e no dieci parole
(za izražanje želje, omiljenega ukaza):
kaj če bi raje prišli jutri? e se veniste domani?
kaj če bi stopili v hišo? e se entrassimo in casa?
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) se:
stvar je nepotrebna, če ne nevarna non è necessario, se non forse pericoloso
(v eliptičnih izrazih) se:
prekliči, če ne... ritratta, se no...

2. (v časovnih odvisnikih) se, quando:
vsakomur dobro de, če ga hvalijo a tutti fa piacere se (quando) si viene lodati

3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
če se na glavo postaviš, ti ne dam non ti do neanche se ti fai in quattro

4. (v vzročnih odvisnikih) se:
jej, če ti rečem mangia, se te lo dico

5. (v primerjalnih odvisnikih) ○:
če je bolj jezen, bolj pije più è arrabbiato e più beve
prej če začnemo, prej bo opravljeno prima cominciamo e prima sarà fatto

6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) se:
vprašal sem ga, če je res gli ho chiesto se era vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če le sempre che, soltanto che
če seveda beninteso che
če sploh seppure

B) subst. se:
nehaj že s svojim večnim če! e smettila coi tuoi eterni se!

če si ; (v primeru da) (en) caso de que (subj)

če je (to) tako siendo así
če bi bilo tako si así fuera
če bi le prišel! ¡ojalá viniera!
če bi jaz to bil vedel si lo hubiera sabido
če le con tal que (subj); siempre que (subj); a menos que (subj)
razen če excepto si; salvo que (subj)
razen če ne pride a menos que no venga

čebul|a ženski spol (-e …) die Zwiebel; rastlinstvo, botanika die Küchenzwiebel/ Speisezwiebel
pasja čebula rastlinstvo, botanika der Goldstern, der Gelbstern
če bi čebula če ne imela … wenn das Wörtchen wenn nicht wär …

davantage [davɑ̃taž] adverbe več; še dalj časa, dljè

davantage encore še več
davantage que večkot
ce paquet pèse davantage que les autres ta paket tehta večkot ostali
ne restez pas davantage ne ostanite dljè
je n'en sais pas davantage večne vem o tem
il en voudrait davantage on bi tega hotel več
il y a chaque année davantage de voitures vsako leto je več avtomobilov
je l'aime comme un frère, sinon davantage rad ga imam ko brata, če ne še več

davkoplačevalec samostalnik
pogosto v množini (kdor plačuje davke) ▸ adófizető, adózóZapor ameriške davkoplačevalce stane skoraj pol milijarde dolarjev na leto. ▸ A börtön az amerikai adófizetőknek éves szinten majdnem félmilliárd dollárjába kerül.
Če ne bo gospodarske rasti, bodo davkoplačevalci in podjetja še bolj obremenjeni. ▸ Ha nem lesz gazdasági növekedés, az még nagyobb terhet ró az adófizetőkre és a vállalatokra.

default² [difɔ́:lt] samostalnik
napaka, pomota, pogrešek; izostanek, odsotnost na sodišču; pomanjkanje; neplačanje dolga, insolvenca
šport izostanek pri tekmi

in default, by default zaradi izostanka
in default of ker ni
in default whereof (ali of which) sicer; če ne; v nasprotnem primeru
default in payment neplačanje
to let go by default ne storiti česa, opustiti kaj
to make default ne priti na sodišče, izostati
judgement by default obsodba v odsotnosti
to go by default biti obsojen zaradi odsotnosti
to be in default biti v zamudi
to be at a default zgubiti sled

dēferō -ferre -tulī -lātum

I.

1. dol nesti, dol prinesti (prinašati), dol odnesti (odnašati), dol (za)peljati, dol spraviti (spravljati). Od kod? z abl.: faces ramaliaque arida tecto (s podstrešja) detulit O.; z dat. (pren.): harmoniaï nomen, … alto delatum Heliconi (z visokega Helikona) Lucr.; s praep.: amoeno ex Helicone … coronam Lucr., ab Iliacā … purgamina Vestā O. od svetišča trojanske Veste dol … Kam? fulmen detulit in terram mortalibus ignem Lucr., Iri, … quis te mihi nubibus actam detulit in terras? V., signa ex aerario prompta in campum L., ferrum a latere diripuit elatumque deferebat in pectus, ni … T. = elatum gladium deorsum iam dirigebat in pectus atque se interfecisset, ni … je že namerjal dol na prsi in bi se bil usmrtil, če ne … , natos ad flumina … deferimus V., d. pueros protinus ad ripam Tiberis Val. Max., aliquid ad inferos Sen. ph., materiam omnem infra Veliam L., hunc sub aequora O. potopiti; v pass.: semen, quod ex arbore per surculos defertur in terram Varr., deferri in culeum vento ad iussam delata domum O., deferri in imum Cels. ali ad ima Petr. usesti (usedati) se (v kaki tekočini), utopiti se; pren.: dol prestaviti, dol preložiti, dol pomakniti ali veleti pomakniti se: d. aedes suas sub Veliam Ci., aedes in planum, castra in viam L., acies in campos delata est L., elephanti … deferebantur, donec ad aequiorem vallem perventum est L. slonom so pustili (iti) naprej dol, deferor in vicum H. pošljejo me dol, fortunam suam in planum d. Sen. ph. (gl. plānus)

2. occ.
a) (po vodi) dol nesti (nositi, gnati): dolia, quae amnis defert L., amnes plurimum limi deferentes Plin., Rhodanus segnem deferens Ararim Plin.; od tod pt. pr. dēferēns -entis (sc. se) v svoji strugi dol tekoč: flumina liquida ac deferentia Plin. iun.; pass.: secundo Tiberi ad urbem defertur L. da se dol gnati, plava dol, obsequio deferri spernit aquarum O., quo (sc. amne) delatus Cu.; (o rekah samih) dol teči, dol dreti: nec Euphrates nisi per Tigrim defertur in mare Plin., flumina, quae in mare deferuntur Plin. iun.
b) act. (dol) pahniti, strmoglaviti, zvrniti, podreti (podirati): aliquem in abruptum barathrum Cat., (terrae motus) defert montes Sen. ph.; pren.: ut … cerneretur, quem et ex quanto regno ad quam fortunam detulisset N.; pass.: in foveas deferri Cu., deferri ad terram L., Sen. ph. na zemljo (na tla) pasti (telebniti), casu in terram Q. s padcem zvaliti se na tla, ruinā tota prolapsa acies in praeceps deferri L. se je vdrla (zvrnila) v prepad, per praecipitia deferri Q.; med. dol planiti, strmoglaviti se, zagnati se: praeceps aërii speculā de montis in undas deferar V., dorso (equi) delatus ab alto Sil. … je skočil z …

II. (s prave poti) zapeljati, speljati, zanesti. Kam? si forte eo deferret fuga regem L., quod (iaculum) detulit error (napačen strel) in Idan O., miratur, quis deus iuvenes tam urbanos in suam regionem detulerit Petr.; v pass.: (včasih = zaiti, priti, dospeti): Galli in scrobes delati C., Germani ad castra Romanorum delati C., hic rumor est Asinium delatum (esse) vivum in manus militum Ci. ep., iumenta errore delata Cu., putant se in alium terrarum orbem delatos Petr., Perseus rex fugā … Samothraciam defertur Iust.; pren.: hos ad magistratus si qua te fortuna, Cato, … detulisset Ci., alio eum cupiditas gloriae detulit Ci., ille (Lucilius) si foret hoc nostrum fato delatus (inačica: dilatus) in aevum H. ko bi ga bila usoda zanesla v našo dobo, optatum negotium sibi in sinum delatum esse Ci. da mu je padlo v naročje = da mu je iznenada pripadlo; occ. (ladje in brodnike) zanesti (zanašati): d. aliquem ex alto ignotas ad terras Ci. (o nevihti), si … aestus … deferre naves in terram posset L.; v pass.: Val. Max., Iust., una (navis) delata Oricum C., onerariae duae paulo infra delatae sunt C., longius delatus aestu C., Danaë delata noto V., huc ubi delati portum intravimus V., deferri Siculam ad Aetnen O.

III. (s poudarjeno smerjo)

1. kam nesti, prinesti (prinašati), zanesti (zanašati), privesti, odvesti, (od)peljati, spraviti (spravljati): compilare quidquid domi est atque hinc ad amicam d. Pl., d. argentum ad aliquem Ter., id (candelabrum) quam occultissime in praetorium Ci., ad causas iudicia iam facta domo Ci. že sklenjene (gotove) s seboj prinesti, alicui epistulam Pl., Ci., ad aliquem epistulam, litteras C., litteras ad aliquem in Hispaniam L., eādem lecticā in cubiculum deferebatur Ci., lecticā deferri in aciem Val. Max. ali in castra atque in curiam Suet. ali ad consules Lact., captum omnibus membris deferri in curiam L., deferre aliquem allevatum in tabernaculum Cu., Pompeium Carteiam (sc. lecticā) Auct. b. Hisp., clam in Ciliciam delatus N., deferre formā excellentes (virgines) domos L., eodem pecuniam, quae superest L., commeatum ob viam (ob pot) L., quo me deferre paratis? O., quo merces odorum deferunt Plin., d. aurum ex omnibus delubris Praeneste Plin., omnia aliunde alio deferentur Sen. ph., arma sua extra vallum deferri … iussit Val. Max., d. funus Romam Aur.; pren.: huc impetus hastam detulerat V., detulit aura preces ad me non invida blandas O.

2. occ.
a) drž.pr. kaj komu (kje, kam) odda(ja)ti, izročiti (izročati), vložiti (vlagati): d. pecuniam ali aurum et argentum in aerarium L., aes in aerarium ad quaestores L., omne aurum, argentum, aes signatum ad triumviros mensarios L., aera poenae nomine in aerarium Val. Max., senatus consultum ad aerarium L., senatus consulta in aedem Cereris ad aediles plebis L., decreta patrum ad aerarium T.; d. rationes (sc. ad aerarium) Ci. ep. račune vložiti, d. censum Romam L. cenitvene izkaze odposlati v Rim, vadimonia Romam L. epiteton; d. in publicas tabulas pri cenitvi (census) v javne listine vpisati: in publicas tabulas delato modo Ulp. (Dig.) na način, vpisan v javne listine; d. sitellam žrebovnico (z žrebi) prinesti ali dati prinesti (za glasovanje v komicijah): Ti. Gracchum cum videor contionantem … videre de M. Octavio deferentem sitellam Ci. kako daje glasovati o M. Oktaviju.
b) trgovsko na trg prinesti (prinašati), naprodaj postaviti, naprodaj imeti, v prodajo dati: pallium Petr., dum virent, nexos deferte maniplos Col. poet., duas Veneres (Venerina kipa) eodem pretio d. Plin.; v pass.: deferri in vicum vendentem tus H., videamus hoc, quod concupiscimus, quanti deferatur Sen. ph.

IV. pren.

1. da(ja)ti, podeliti (podeljevati), nakloniti, izročiti (izročati), ponuditi (ponujati): alicui palmam eius rei, alicui praemium dignitatis Ci., optare, quod non ultro Caesar mihi detulerit Ci., d. hoc illis in beneficii loco Ci., studium et benevolentiam ad te Ci. ep., si quid petet, ultro defer H., d. fasces indigno H., ultro delatis capsis H., d. pacem hostibus L., obvias opes T., cum praecipua et cupita aliis (= ab aliis) prior (vnaprej ustreči njihovim željam) deferret T., alicui Octaviam sororis neptem condicionem d. Suet. kot (v) dobro ženitev ponuditi; jur.: iusiurandum d. Q., Icti. na prisego gnati; occ.
a) (v izvršitev) izročiti (izročati), poveriti (poverjati), naročiti (naročati), ponuditi (ponujati) komu kaj: propter frequentes delatos honores N., delatum accipere nolle N., d. summum imperium ad aliquem N., Cu., qui tibi detulerat ex latronibus suis principatum Ci., alicui regnum d. Ci., regnum et diadema uni H., mihi legationem, quam vellem, detulit Ci., causam ad eum d. Ci. pravdo izročiti mu.
b) (v reševanje, odločanje) predložiti (predlagati): controversiae secreto deferebantur Ci., d. rem (causam) ad senatum Ci., hac re ad consilium (vojnemu svetu) delatā C., decumanos convocat; rem defert; statuunt illi atque decernunt Ci., id senatui detulit N.

2. sporočiti (sporočati), naznaniti (naznanjati), povedati: d. alicuius voluntatem per litteras Ci., mandata C., V., qui haec ab illo mandata defertis Ci., quam vocem eius ad hunc M. Catonem statim Favonius detulit Ci., defertur res ad Caesarem per aliquem, ab aliquo C., his falsa d. N., de quibus quod inimici deferrent N., d. id Carthaginem N., d. sociorum populique Romani querimonias L., nec deerant, qui haec iisdem verbis … Senecae deferrent T.; z ACI: Fama furenti detulit armari classem V.; z odvisnim vprašanjem: delatum est ad vos, quemadmodum fecerit Ci.; s finalnim stavkom: d. ad Pergamenos, ut reciperent emptiones Ci.; occ.
a) jur. (oblastnikom) kako obtožbo prijaviti (prijavljati) ali naznaniti (naznanjati), ovaditi (ovajati), obtožiti (obtoževati) koga česa: novum crimen … ad te Q. Tubero detulit Ci., crimina in dominum delaturum se esse Ci., d. crimen ad senatum diluendum L., ad deferenda de Perseo crimina (sc. ad senatum) L., d. crimen atrociter T.; haec omnia indices detulerunt, rei confessi sunt Ci., d. publicae pecuniae peculatum T., ea, quae audiverat, ad Neronem (Neronu) detulit T.; de defectione patris detulit N. ovadil je očetov odpad, commodius fecissent tribuni plebis, … si, quae apud vos de me deferunt, ea coram potius me praesente detulissent Ci., de noverca d. Q., quaedam de coniuratione ultro ad eum d. Suet.; z osebnim obj.: reos eiusdem criminis Q., d. Capitonem T., reos … ad praetorem T., aliquem ad fiscum Suet.; z dvojnim acc.: Cossutianum Cilices detulerant maculosum foedumque T.; v pass.: a duobus indicibus delatus Cu., per indicem ad senatum deferri Suet.; z gen. criminis (česa): ab aliquo deferri furti Ci., maiestatis, adulterii deferri T.; z NCI: Libo Drusus defertur moliri res novas T., Lepida defertur simulavisse partum T.; s stavkom, uvedenim s tamquam: Hilarius … detulerat, tamquam propriam ipse (Cluvius Rufus) potentiam tentasset T.; abs.: unus ex consciis deferebat Sen. ph., et minari et deferre etiam non orator potest Q., domesticorum aliquo deferente Suet. — Poseb. nomen alicuius ali alicuius rei deferre ad aliquem (de aliqua re) ime kake osebe ali stvari razglasiti (oglasiti) pri kom (zaradi česa) = ovaditi koga komu (pretorju), (ob)tožiti koga (česa) pri kom, pod obtožbo ga dati (zaradi česa): Sex. Roscii nomen deferendum curavit Ci., consilium ceperunt … , ut nomen huius de parricidio deferrent Ci., eidem Sopatro idem inimici ad C. Verrem … eiusdem rei nomen detulerunt Ci.; podobno indicium deferre ad aliquem (kak zločin) ovaditi komu, ovadbo česa razglasiti pri kom ali komu: indicium d. ad praetores L., huius rei delatum indicium ad ipsum suppressit Cu.
b) drž.pr. α) aliquid ad aerarium deferre, v stiku tudi samo aliquid deferre (prim. aerārium pri aerārius) pri državni blagajni prijaviti (prijavljati) kaj: horum (iudicum) nomina Ci. v zapiske državne blagajne vpisati ali dati vpisati; aliquem in beneficiis ad aerarium d., v stiku tudi samo aliquem d. koga državni blagajni za nagrado priporočiti (priporočati): in beneficiis ad aerarium delatus est a L. Lucullo Ci. za nagrado ga je L. Lukul priporočil državni blagajni, in consulatu praefectum fabrum detulit Ci., d. tribunos militares et praefectos Ci. ep. β) deferre aliquid in censum kaj v cenitev (pri cenitvi) napoved(ov)ati: patrimonium Val. Max., scire liceat, quanti (kako visoko) quidque in censum deferendum sit Sen. ph., in censum deferre non amplius quam mille quingentûm aeris Gell. ali salinas, lacus piscatorios Ulp. (Dig.); occ. (o osebah) deferri in censum Eutr. priglasiti se za cenitev (k cenitvi). γ) deferre censum svoje imetje (cenzorju) napoved(ov)ati: collatis censibus, quos ante detulerat Plin., Clitarum natio … quia nostrum in modum deferre census … adigebatur T. ker je moralo … svoje imetje napovedovati, d. vestes, currūs in censum L. pri cenitvi napovedati, prijaviti; toda: d. censum Romam L. gl. zgoraj pod III. 2. a).

dir moški spol (-a …) das Rennen
planiti v dir losrennen
mir, če ne bo dir! Ruhe, sonst setzt es Schläge!

dír (-a) m corsa (veloce); galoppo:
lahen dir trotto
jezditi v diru galoppare, correre a galoppo
pren. mir, če ne bo dir! zitti, se no le prendete!