Franja

Zadetki iskanja

  • dnevnik samostalnik
    1. (publikacija z novicami) ▸ napilap
    športni dnevnik ▸ sportnapilap
    bran dnevnik ▸ olvasott napilap
    urednik dnevnika ▸ napilapszerkesztő
    izdaja dnevnika ▸ napilap kiadása
    komentator dnevnika ▸ napilap kommentátora
    naslovnica dnevnika ▸ napilap címlapja
    izvod dnevnika ▸ napilap példánya
    naklada dnevnika ▸ napilap példányszáma
    dopisnik dnevnika ▸ napilap tudósítója
    Kupil je nekaj švedskih dnevnikov in se zdaj s težavo prebijal skozi članke. ▸ Vett néhány svéd napilapot és nagy nehezen átrágta magát a cikkeken.
    Sem redni bralec vašega športnega dnevnika. ▸ A sportnapilapjuk rendszeres olvasója vagyok.
    Sopomenke: dnevni časopis

    2. (podjetje) ▸ napilap
    anketa dnevnika ▸ napilap felmérése
    dnevnik poroča ▸ napilap tudósít
    dnevnik objavi ▸ napilap közzétesz
    dnevnik navaja ▸ napilap feltüntet, napilap hoz
    dnevnik zapiše ▸ napilap ír
    dnevnik razkrije ▸ napilap feltár
    dnevnik trdi ▸ napilap állít
    Pri turškem dnevniku trdijo, da so se za prilogo odločili iz solidarnosti. ▸ Egy török napilapban azt állítják, hogy szolidaritásból döntöttek a melléklet mellett.
    dnevnik ugotavlja ▸ napilap megállapít
    izjava za dnevnik ▸ napilapnak tett nyilatkozat
    izjaviti za dnevnik ▸ napilapnak nyilatkozik, napilapnak kijelent
    dejati za dnevnik ▸ napilapnak mond

    3. (televizijska oddaja) ▸ híradó
    televizijski dnevnik ▸ tévéhíradó
    Posnetek so predvajali na nacionalki v osrednjem televizijskem dnevniku. ▸ A felvételt lejátszották a nemzeti televízió központi híradójában.
    gledati dnevnik ▸ híradót néz
    voditi dnevnik ▸ híradót vezet
    voditeljica dnevnika ▸ híradó műsorvezetője
    TV dnevnik ▸ TV-híradó

    4. (osebni zapiski) ▸ napló
    pisati dnevnik ▸ naplót ír
    pisanje dnevnika ▸ naplóírás
    popotni dnevnik ▸ útinapló
    dnevnik prehranjevanja ▸ étkezési napló
    voditi dnevnik ▸ naplót vezet
    zapis v dnevnik ▸ naplóbejegyzés
    zapisati v dnevnik ▸ naplóba beír
    najti dnevnik ▸ naplót talál
    ukrasti dnevnik ▸ naplót ellop
    V času brezposelnosti pa bi se mi zdelo pisanje dnevnika popolnoma nekoristno opravilo. ▸ Amikor viszont munkanélküli voltam, a naplóírás teljesen felesleges időtöltésnek tűnt.
    Zadnja leta so forumi in spletni dnevniki zamenjali nekdaj priljubljene novičarske skupine. ▸ Az utóbbi években a fórumok és az online naplók felváltották az egykor közkedvelt hírcsoportokat.

    5. (uradna evidenca) ▸ napló
    poslovni dnevnik ▸ naplót elküld
    ladijski dnevnik ▸ hajónapló
    gradbeni dnevnik ▸ építési napló
    Pobral je dnevnik in redovalnico in odhitel k izhodu. ▸ Fogta a naplót és az osztálykönyvet, majd kisietett a bejárathoz.
    V enem njegovih ladijskih dnevnikov je najti prvi znani evropski zapis o tajfunu. ▸ Az egyik hajónaplójában található a tájfunról szóló első ismert európai feljegyzés.
    Nekateri so neobičajno srečanje zapisali v dnevnik prevozov. ▸ A szokatlan találkozást néhányan feljegyezték a fuvarnaplóba.

    6. zoologija (vrsta metulja) ▸ nappali lepke
    Metulje navadno razdelimo glede na čas njihove dejavnosti na nočne metulje ali nočnike in dnevne metulje ali dnevnike. ▸ A lepkéket általában az éjszakai lepkék és a nappali lepkék csoportjára osztjuk, attól függően, hogy a nap melyik szakában aktívak.
  • dogléden à portée de vue

    v doglednem času dans un avenir plus ou moins rapproché (ali peu éloigné, pas trop lointain), bientôt
  • dogléden (-dna -o) adj. prossimo, vicino:
    v doglednem času in breve tempo
  • dogléden visible, apreciable a la vista

    v doglednem času en fecha no lejana, en un tiempo razonable; (kmalu) en un futuro próximo; pronto; dentro de poco
  • dogovoríti se to agree (o on, about); to arrange (s kom o čem with someone about something); to make an arrangement (s kom with someone); to settle (o čem something); to appoint

    ob dogovorjenem času at the appointed time
    kot dogovorjeno as per agreement
    dogovoríti se vnaprej za kaj to preconcert something
  • dogovoríti se se concerter, convenir de, s'accorder, tomber (se mettre) d'accord, s'entendre sur, passer un accord (une convention) avec, s'arranger

    ob dogovorjenem času à l'heure dite (ali convenue)
  • dogovorjèn convenido; concertado

    ob dogovorjenem času a la hora convenida
    biti dogovorjen (zmenjen) s kom estar citado con alg
  • doktorska disertacija stalna zveza
    (znanstveno delo) ▸ doktori disszertáció, doktori értekezés
    zagovor doktorske disertacije ▸ doktori disszertáció megvédése
    tema doktorske disertacije ▸ doktori disszertáció témája
    pisanje doktorske disertacije ▸ doktori disszertáció írása
    naslov doktorske disertacije ▸ doktori disszertáció címe
    zagovarjati doktorsko disertacijo ▸ doktori disszertációt megvéd
    pripravljati doktorsko disertacijo ▸ doktori disszertációt készít
    Člani komisije lahko že v času ocenjevanja predloga doktorske disertacije sporočijo kandidatu pripombe. ▸ A bizottság tagjai már a doktori disszertációs javaslat elbírálása során is tehetnek észrevételeket a jelöltnek.
    Po prihodu iz vojske je nadaljeval študij in leta 1991 uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo. ▸ A hadseregből való távozása után folytatta tanulmányait, és 1991-ben sikeresen megvédte doktori disszertációját.
  • dospéti (priti) to arrive (v at, in), to come (v to), to get (v to); (poteči, rok) to mature, to become mature, to fall (ali to become) due, to expire

    dospéti o pravem času to arrive at the right time
    dospéti v zadnjem trenutku to arrive at the last moment
    brž ko boste dospeli v London as soon as you arrive in London
    je to pismo dospelo z jutranjo pošto? did this letter arrive by the morning post?
    dospeli smo bili do Maribora we had got as far as Maribor
  • držáti (-ím)

    A) imperf.

    1. tenere:
    držati v roki knjigo tenere in mano un libro

    2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
    drži! te'!, tienilo!

    3. (držati skupaj, vzdržati) tenere

    4. sostenere, sorreggere:
    balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne

    5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
    že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
    držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
    trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
    sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
    položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
    pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare

    6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
    držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
    držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
    blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore

    7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
    poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
    tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo

    8. pog. (trajati) (per)durare:
    deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese

    9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
    čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
    otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì

    10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
    sod drži sto litrov la botte tiene cento litri

    11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
    vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
    račun ne drži il conto non torna
    ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore

    12.
    držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
    impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
    drži kot pribito è assolutamente sicuro

    13. (voditi, peljati) portare; dare:
    cesta drži v dolino la strada porta a valle
    vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto

    14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di

    15. pog.
    držati govor tenere un discorso
    držati predavanje tenere una conferenza
    držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
    držati stražo stare di guardia
    držati pod kontrolo tenere sotto controllo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
    vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
    pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
    le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
    oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
    evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
    drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
    lov. pes dobro drži il segugio non molla
    šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
    vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
    drži jezik! acqua in bocca!
    držati korak s kom tenere il passo con qcn.
    pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
    knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
    držati roko nad kom tenere mano a qcn.
    pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
    evf. držati vrečo tenere il sacco
    držati koga za besedo prendere uno in parola
    pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
    pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
    držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
    držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
    držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
    trditev, ki ne drži una tesi che non regge
    lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
    držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
    PREGOVORI:
    bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò

    B) držáti se (-ím se) imperf. refl.

    1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
    delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto

    2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
    čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
    še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente

    3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
    držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
    držati se doma starsene sempre a casa
    pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra

    4. (delati, kot se zahteva)
    držati se diete tenere la dieta
    držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
    držati se navodil seguire le istruzioni
    držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
    držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi

    5. (kazati razpoloženje)
    držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
    držati se na jok essere lì lì per piangere
    držati se zravnano starsene dritto
    pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
    drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)

    6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
    oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
    na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
    reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente

    7. (vesti se) comportarsi

    8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
    megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
    pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
    zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
    pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
    pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
    pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
    pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
    pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
    vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
    držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
    držati se v dve gube essere piegato in due
    pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
    nazaj se držati pri delu battere la fiacca
    pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
    držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
    navt. držati se smeri tenere la rotta
  • dvorjenj|e [ó] srednji spol (-a …) das Hofmachen; lovstvo die Balz
    lovstvo lov v času dvorjenja die Balzjagd
  • enak (-a, -o)

    1. gleich; iste vrste: gleichartig, [gleichgeartet] gleich geartet; (identičen) identisch; (enakovreden, enakopraven) ebenbürtig; besedila, listine ipd.: [gleichlautend] gleich lautend; po velikosti: gleichgroß; čému: -gleich (originalu originalgleich, prisegi eidesgleich, bogovom göttergleich)
    enak ničli gleich Null
    enake(ga) …/po čem enak gleich-
    (spola/po spolu gleichgeschlechtig, ranga/po rangu gleichrangig, barve/po barvi gleichfarbig, imena gleichnamig); -gleich (po času šport zeitgleich, po funkciji funktionsgleich, po naravi wesensgleich, po površini flächengleich, po zasnovi anlagegleich, po točkah šport punktgleich)
    enakega …/z enakim … von gleichem/gleicher … (enake površine/z enako površino von gleicher Fläche)
    enaka uvrstitev der Gleichstand
    enake možnosti v družbi: die Chancengleichheit
    enako obravnavanje die Gleichbehandlung
    načelo enakega obravnavanja der Gleichbehandlungsgrundsatz
    enako obravnavanje vseh vojnih obveznikov die Wehrgerechtigkeit
    enako število točk šport die Punktgleichheit
    šport z enakim številom točk punkt(e)gleich
    v enakih primerih in [gleichgelagerten] gleich gelagerten Fällen
    znak za "je enako" das Gleichheitszeichen
    znak za "ni enako" das Ungleichheitszeichen
    biti enak komu/čemu (jemandem/einer Sache) gleich sein, (pomeniti isto; biti par) gleichkommen, (biti podoben) gleichen
    ostati enak [gleichbleiben] gleich bleiben

    2. vrstnik ipd.:
    meni/tebi/njemu/njej/nam enak meinesgleichen, deinesgleichen, seinesgleichen, ihresgleichen, unseresgleichen
  • govoríti (-ím) imperf.

    1. parlare:
    govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
    govoriti skozi nos parlare col naso
    govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
    govoriti s težavo parlare con difficoltà
    govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
    govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
    govoriti na pamet parlare a braccio
    afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

    2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
    kaj govoriš? cosa dici?
    govoriti resnico dire la verità
    govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
    govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
    govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
    govoriti spretno saper parlare
    govoriti o čem parlare di qcs.
    govoriti proti komu criticare qcn.
    pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

    3. (znati jezik) parlare:
    govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
    govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
    govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

    4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
    pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
    z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

    5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
    številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
    pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
    pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
    pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
    govoriti drug čez drugega parlare confusamente
    govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
    pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
    govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
    o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
    pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
    govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
    govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
    govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
    pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
    to govori vam v prid ciò depone a suo favore
    o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
    govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
    govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
    govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
    govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
    govoriti nepovezano sconnettere
    govoriti o nepravem času, preveč straparlare
    govoriti prisiljeno recitare
    govoriti prostaško ruttare
    govoriti s kretnjami parlare a gesti
    govoriti v prispodobah metaforeggiare
    govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
    PREGOVORI:
    kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
    govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • habitat samostalnik
    1. biologija (življenjski prostor) ▸ élőhely
    naravni habitat ▸ természetes élőhely
    vodni habitat ▸ vizes élőhely
    gozdni habitat ▸ erdei élőhely
    traviščni habitat ▸ füves élőhely
    habitat ptic ▸ madarak élőhelye
    ogrožen habitat ▸ veszélyeztetett élőhely
    ohranjanje habitatov ▸ élőhelyek megőrzése
    uničevanje habitatov ▸ élőhelyek elpusztítása
    izguba habitata ▸ élőhely elvesztése
    Zaradi klimatskih sprememb in krčenja naravnih habitatov se v zadnjem času seznam ogroženih živalskih vrst intenzivno daljša. ▸ Az éghajlatváltozás és a természetes élőhelyek zsugorodása miatt az utóbbi időben intenzíven bővül a veszélyeztetett állatfajok listája.
    Povezane iztočnice: nadomestni habitat

    2. (okolje) ▸ közeg
    Življenjski habitat večine spletnih trolov so največji forumi, kot so Reddit, 4chan, Something Awful, NeoGAF ... ▸ Az internetes trollok többségének létközegként szolgálnak a legnagyobb fórumok, például a Reddit, a 4chan, a Something Awful, a NeoGAF...
    Obstaja sicer dober razlog, zakaj moja soba za goste ni najboljši habitat za ta dva študenta. Kjerkoli drugje bi stanovala, bi govorila veliko več angleško. ▸ Jó oka van annak, hogy a vendégszobám miért nem a legjobb közeg a két egyetemi hallgató számára. Ha bárhol másutt laknának, sokkal többet beszélnének angolul.
  • invalidnost samostalnik
    1. (zdravstveno stanje) ▸ fogyatékosság, rokkantság
    trajna invalidnost ▸ tartós fogyatékosság, maradandó fogyatékosság
    huda invalidnost ▸ súlyos fogyatékosság
    telesna invalidnost ▸ testi fogyatékosság
    duševna invalidnost ▸ értelmi fogyatékosság, szellemi fogyatékosság
    stopnja invalidnosti ▸ fogyatékosság mértéke
    oseba z invalidnostjokontrastivno zanimivo fogyatékos személy
    vrsta invalidnosti ▸ fogyatékosság fajtája
    popolna invalidnost ▸ teljes rokkantság
    delna invalidnost ▸ részleges rokkantság
    težka invalidnost ▸ súlyos fogyatékosság
    Bolezen počasi povzroči težko invalidnost in odvisnost od tuje pomoči. ▸ A betegség lassan súlyos rokkantsághoz vezet, és külső segítségre szorul a beteg.
    povzročiti invalidnost ▸ rokkantságot okoz
    Celotno vsoto za invalidnost izplačajo ob stoodstotni invalidnosti, sicer le del zavarovalne vsote glede na odstotek invalidnosti. ▸ A rokkantsági ellátás teljes összege kifizetésre kerül 100 százalékos rokkantság esetén, egyébként csak a biztosítási összeg rokkantsági százaléknak megfelelő része.
    Povezane iztočnice: vojna invalidnost, nadomestilo za invalidnost, delovna invalidnost, poklicna invalidnost

    2. lahko izraža negativen odnos (o nesposobnosti) ▸ fogyatékosság
    socialna invalidnost ▸ társadalmi fogyatékosság
    Nevrotična obsedenost s poslovnim uspehom je izraz socialne invalidnosti. ▸ A neurotikus megszállottság az üzleti sikerért a társadalmi fogyatékosság megnyilvánulása.
    čustvena invalidnost ▸ érzelmi fogyatékosság
    V času, ko že vrabci na vejah čivkajo o invalidnosti sodnega delovanja, premier v parlamentu pripoveduje, kako se problemov s sodstvom ne da rešiti prek noči. ▸ Egy olyan időszakban, amikor már a verebek is az igazságszolgáltatás fogyatékosságáról csiripelnek, a miniszterelnök a parlamentben arról mesél, hogy az igazságszolgáltatással kapcsolatos problémákat nem lehet egyik napról a másikra megoldani.
  • ísti, ísta, ísto el mismo, la misma, lo mismo

    skoraj isto casi lo mismo
    na isti način (kot) de igual modo (que)
    vedno isti siempre igual, siempre el mismo
    ob istem času al mismo tiempo, a un tiempo
    to je eno in isto es la misma cosa, es lo mismo
    to pride na isto viene ser lo mismo
  • ist|i (-a, -o)

    1. (istoveten) derselbe (kratica : ders.), dieselbe, dasselbe
    isti dan/istega dne am selben Tag
    isti trenutek/isto leto im selben Moment/Jahr
    isti teden/isto uro in der selben Woche/Stunde
    v isti hiši im selben Haus
    ob istem času zur selben Zeit
    Naslov ist? Selbe Adresse?

    2. (istovrsten) der/die/das gleiche
    iste vrste gleichartig, einerlei, biologija artgleich
    iste barve gleichfarbig
    istega ranga gleichrangig
    biti istega mnenja einer Meinung sein (mit), Ansichten teilen (mit)
    iz istega lesa/testa figurativno vom gleichen Holz
    istega pomena/z istim pomenom gleichbedeutend (mit)
    v istem cenovnem razredu in derselben Preislage
    z istim številom točk punktgleich (tudi šport)
    istih let gleichalt(e)rig
    istih misli [gleichdenkend] gleich denkend, [gleichgesinnt] gleich gesinnt
    ostati isti cena: [gleichbleiben] gleich bleiben
    |
    figurativno iste sorte ptiči skupaj letijo gleich und gleich gesellt sich gern
    vse meriti z istim vatlom alles nach der gleichen Elle messen
    spati pod istim kovtrom unter einer Decke stecken
    ista figa dieselbe Scheiße
    | ➞ → koš, ➞ → sapa
  • ísti the same

    prav ísti the very same, the selfsame
    na ísti način in the same way, arhaično in like manner
    v ístem trenutku at the same moment
    íste vrednosti at par
    vedno ísta pesem it is always the same old story
    sva íste starosti we are the same age
    ísti, ki... the same one who (ali that)...
    včeraj ob prav ísti uri yesterday at this selfsame hour
    na ísti ravni z on a level with, flush with
    konec koncev pride to na ísto that comes (down) to the same thing in the end
    vedno ísti opravijo vse delo it's always the same ones who do all the work
    napraviti ísto to do the same, to do likewise
    to je popolnoma ísto it's as long as it's broad, it is six of one and half-a-dozen of another
    delati dve stvari v ístem času to do two things at once
    to je ena in ísta stvar that is one and the same thing
    odpotoval sem še ísti dan I left that very (same) day
    stanujejo v ísti hiši kot mi they live in the same house as we do
    vsi tečejo v ísto smer they are all running in the same direction
    ísto, prosim! (v kavarni) same again, please!
  • ísti le même, pareil

    iste starosti du même âge
    ob istem času en même temps, simultanément
    to je isto cela revient au même, c'est pareil (ali la même chose), familiarno c'est kif-kif (bourricot), c'est le même tabac
  • izgíniti (-em) | izgínjati (-am) perf., imperf.

    1. scomparire, sparire, svanire, dileguarsi, perdersi; eclissarsi; pog. volatilizzarsi;
    madež je čisto izginil la macchia è sparita del tutto
    pot je izginila v grmovju il sentiero si perdeva tra i cespugli

    2. (prenehati obstajati) sparire, scomparire:
    razlike v gledanju so izginile le divergenze nei punti di vista sparirono

    3. (zapustiti naskrivaj prostor) scomparire, eclissarsi, dileguarsi:
    izginil je, kot bi se v zemljo vdrl si eclissò come se l'avesse inghiottito la terra
    (kot ukaz) da mi pri priči izgineš! togliti dai piedi, e subito!

    4. (biti ukraden; založiti se) sparire; finire:
    v zadnjem času je izginilo več avtomobilov negli ultimi tempi sono sparite varie automobili
    kam je izginil moj svinčnik dov'è andata a finire la mia matita