Franja

dilatoire [-twar] adjectif odlagalen, odložilen; ki skuša pridobiti na času; zavlačevalen; dilatoričen

réponse féminin dilatoire zavlačevalen odgovor

drȕgda prisl. drugič, ob drugem času: ovo veče zamislio se više nego drugda

duplicātō, adv. (duplex) za dvojino = v še enkrat tolikšnem času: Plin.

échelonnement [ešlɔnmɑ̃] masculin porazdelitev v prostoru in času na različne točke; militaire razmestitev čet ene za drugo; figuré razvrstitev po stopnjah

échelonnement en profondeur razmestitev po globini

échelonner [ešlɔne] verbe transitif, militaire razmestiti (čete) drugo za drugo; porazdeliti, razporediti (osebe, stvari) več ali manj pravilno v prostoru ali času

échelonner des agents de police sur tout le parcours du cortège officiel razmestiti miličnike po vsej poti uradnega sprevoda
échelonner les paiements razporediti plačilne obroke
échelonner un travail sur un an porazdeliti delo na eno leto

Echtzeitbetrieb, der, Technik obratovanje v realnem času

extemporáneo nepripravljen, nenaden, času neprimeren

Feierabendbeschäftigung, die, zaposlitev v prostem času

flight¹ [flait] samostalnik
letenje, polet, odlet; minevanje; jata
pogovorno zarod ptičev v istem letnem času; razdalja, ki se da preleteti; stopniščna rama; serija; tekmovanje v streljanju z lokom; puščica

a flight of fancy izmišljotina
in the first flight na najvišjem položaju, najboljši
to wing one's flight vzleteti
to take (ali make) a flight leteti
flight of missiles toča izstrelkov, krogel
blind flight polet brez vidljivosti
flight commander poveljnik letalstva

govedárština ž ob času Vuka Karadžića zaničljiv izraz za ljudski jezik

harvest-moon [há:vistmu:n] samostalnik
polna luna v času jesenskega enakonočja

hībernus 3 (iz *heimrinos, prim. gr. χειμερινός, gl. hiems)

1. zimski, pozimi: castra Ca. fr., L. idr., prezimovališče, fici Ca., Col., mensis Sen. ph., menses Ci., Suet., tempora Ci., imber V., Mel., T., glans (želod), pulvis, sidus V., soles V., O. zimski sončni sij, Lycia V. kjer Apolon prezimuje, annus H. ali tempus anni Auct. b. Alx. zimski letni čas, Alpes H., T. zimske = mrzle, expeditio L. zimski, grando O., occidens L., Vitr. zimska večerna (zahodna) stran, oriens Col., aër Vitr., sol Cels., nives Q., pirum Plin. (hruška) ozimka, rosa Mart., arctos Val. Fl., hiberna (sc. bella) flentes Val. Fl., h. vultus Iovis Val. Fl. mrzel, Iuppiter Stat., miles Sen. tr., legiones Suet. ki prezimujejo v šotorih, vigiliae Gell. zimske noči brez spanja. — Od tod subst.
a) hībernum -ī, zimski čas: in hiberno Min.; adv. abl. hībernō v (ob) zimskem času, pozimi: Dig., Cypr., Cael., hiberno servantur mella Pall.
b) hīberna -ōrum, n α) (sc. castra) (pre)zimov(al)išče, zimovnik: Suet., Fl. idr., cohortes in hiberna misit Ci., hiberna cum legato praefectoque tuo tradidisses Ci., exercitum in hibernis collocare C., in Belgis omnium legionum hiberna constituere C., exercitum in hiberna … deducere C., Fabium cum sua legione remittere in hiberna C., cum tribus legionibus … trinis hibernis hiemare C., tres legiones ex hibernis educere C., ex hibernis discedere, egredi C., dies hibernorum C. čas bivanja v prezimovališču, hiberna sumpserant non ad usum belli, sed … N., in (ad) hiberna proficisci S., milites … ex hibernis in expeditionem evocare S., ibi hiberna aedificare L., ibi hiberna habere L., in hiberna Antiocheam concedere L., relictis hibernis T., isdem hibernis tendentes (legiones) T.; pesn.: terna transierint hiberna V. = tri zime. β) (sc. stabula) prezimovališče za živino, zimska ograda, zimski hlev (naspr. aestīva): Varr., Dig.

2. metaf. buren, viharen: flatūs, ventus V., mare razburkano zimsko morje H., Plin.; neutr. sg. adv.: increpui hibernum Pl.

hodie, adv. (nam. hō-diē [ho je star. abl. sg. pron. hic])

I. ta dan, (na) današnji dan, danes: Ter., Val. Max., Iuv., Plin. ep. idr. mihi h. est natalis dies Pl., Nonae sunt h. Sextiles Ci., h. mane Ci. davi, numquam omnes h. moriemur inulti V., qui dedit hoc hodie, cras, si volet, auferet H., ubi est hodie, quae lyra fulsit heri? O. —

II. metaf.

1. dandanes, dandanašnji, sedaj (zdaj), v sedanjem (tem) času, v sedanjosti: Pl., Ter., Vitr., Vell., qui h. mons sacer appellatur Ci., in Clodium non est h. maius odium Ci., quae mens est h., cur eadem non puero fuit? H., vobis grates ago … , quod h. salutem meam vestrae proponitis Cu.; occ. še danes, še dandanes, še sedaj (zdaj), še do danes, še doslej: Pl., Q. an quicquam h. est factum indignius? Ter. do danes, quem vivere h. aiunt Ci., tria praedia … Capitoni propria traduntur, quae h. possidet Ci., quo facto is h. saltus Graius appellatur N.; v istih pomenih pogosto hodiē quoque in hodiēque: leges, quibus hodie quoque utuntur Ci., hodie quoque … usurpatur idem ius L., quas (orationes) hodie quoque cum admiratione legimus T., cui (Q. Metello) cum ferit probatissimus hodieque sit Ci., Etruriam omnem adversus nos concitare voluerunt hodieque id moliuntur L.

2. zdaj, takoj, prècej, pri tej priči: bene fecisti hodie Ter., si h. postulem Ci.

3. pri grožnjah, pretnjah, privoščljivosti = kdaj: neque hodie, ut te perdam, meream deorum divitias mihi Pl., si sensero h. quicquam in his te nuptiis fallaciae conari, … Ter., ego pol h., si vivo, tibi ostendam, … Ter.

ill-timed [íltáimd] pridevnik
neprimeren, neprikladen, o nepravem času

inactuel, le [inaktɥɛI] adjectif neaktualen, času neprimeren

inconveniently [inkənví:njəntli] prislov
ob nepravem času

inoportuno neprimeren, nepriličen, o nepravem času, nepravočasen

inopportun, e [inɔpɔrtœ̃, ün] adjectif neumesten, nepriličen, neprimeren, nesmotrn, ob nepravem času; neugoden (trenutek)

il serait inopportun de ... bilo bi neprimerno ...

inopportune [inɔ́pətju:n] pridevnik (inopportunely prislov)
neprikladen, neugoden, v nepravem času

intempestif, ive [ɛ̃tɑ̃pɛstif, iv] adjectif o nepravem času, ne na mestu, nepriličen, neprimeren, neumesten

rire masculin intempestif neumesten smeh
manifester une joie intempestive pokazati neprimerno, neumestno veselje