Franja

Zadetki iskanja

  • líkof m (stvnj. litkouf) likovo, likov, aldomaš, čast u piću povodom povoljno zakljnčenih poslova
  • pogôstje s čast iza svadbe
  • pogrébščina ž karmine, daća, mrtvaština, gozba u čast umrloga
  • prédništvo s opatička čast
  • šmárnica ž
    1. bot. đurđica, đurđevak, Convallaria
    2. zool. Phoenicurus ochruros
    3. direktor, vrsta vinove loze i vina
    4. mn. svibanjska, majska večernja pobožnost u čast Bogorodice
  • trizna ž trizna, viteška igra u čast poginulog junaka kod Starih Slavena, Slovena
  • apél (-a) m

    1. (klic, javen poziv) appello, chiamata

    2. appello, invocazione, istanza:
    apel na čast appello all'onore

    3. voj. adunata; appello:
    zatrobiti apel suonare l'adunata
  • bankét1 (pojedina) banquet

    prirediti bankét v čast... to give a banquet in honour of...
    udeleženec bankéta banqueter
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • božj|i [ô] (-a, -e) Gottes-, (božanski) göttlich
    Božji Gottes-
    bič božji der /eine Geißel Gottes
    blagoslov božj der Gottessegen
    dar božj die Gottesgabe, ein Geschenk des Himmels
    božji rop der Gottesraub
    božji sel der Götterbote
    božji sin der Gottessohn
    človek božji! Menschenskind!
    mir božji der Gottesfriede
    sin božji der Gottessohn
    strah božji die Gottesfurcht
    služba božja der Gottesdienst
    hiša božja das Gotteshaus
    Mati božja die Mutter Gottes
    božja nevesta die Himmelsbraut
    božja previdnost die göttliche Vorsehung
    božja sodba das Gottesurteil, das Ordal, v čarovniških procesih: die Hexenprobe
    božja volja der Wille Gottes, die Schickung Gottes
    božje kraljestvo das Reich Gottes
    božje ljudstvo das Volk Gottes
    dokaz za bivanje božje der Gottesbeweis
    Jagnje božje das Gotteslamm, Lamm Gottes
    v Božjem imenu in Gottes Namen
    v čast in hvalo božjo zum Lobe Gottes
    vdan v božjo voljo gottergeben
    ves božji dan den lieben langen Tag
    križ božji! um Himmels Willen!
  • braníti (-im)

    A) imperf.

    1. (odvračati napad) difendere:
    braniti z orožjem difendere con le armi
    braniti do zadnje kaplje krvi difendere all'ultimo sangue, a oltranza

    2. (varovati, ščititi) difendere, proteggere, custodire:
    braniti meje države difendere i confini dello Stato
    braniti čast difendere, proteggere l'onore

    3. (preprečevati, ne dovoljevati) impedire, proibire; sconsigliare:
    nihče ti ne brani oditi nessuno di proibisce di andartene

    4. jur. (zagovarjati) difendere:
    obtoženec se brani s prostosti l'accusato si difende a piede libero

    5. (dokazovati pravilnost ideje) difendere, sostenere:
    braniti svoje stališče difendere, sostenere il proprio punto di vista
    šol. braniti disertacijo difendere la tesi di dottorato
    šport. braniti vrata difendere la porta

    B) braníti se (-im se) imperf. refl.

    1. (odklanjati, ne marati) rifiutare:
    braniti se časti rifiutare gli onori

    2. (upirati se, zoperstavljati se) opporsi; resistere:
    braniti se na vse kriplje, z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze
  • částen of honour, honourable; honorary

    částna beseda word of honour
    částni član honorary member
    částna četa honour-guard company
    částna dama (dvorna) lady-in-waiting, companion lady of honour
    část dolg debt of honour
    částni doktor honorary doctor
    částni gost guest of honour
    Častna legija Legion of Honour
    částni naslov title of honour, honorary title
    částni meščan freeman (of a city), honorary citizen
    částno meščanstvo freedom of a city
    částni predsednik (neplačani) (nonsalaried) honorary chairman
    částno sodišče court of honour
    částno spremstvo escort of honour
    částna straža guard of honour
    částna zadeva affair of honour, (dvoboj) duel
    částni znak badge of honour
    částna beseda, tega nisem storil! honestly, I did not do it!
    napraviti koga za částnega meščana to make someone freeman of a city, to grant someone the freedom of a city
  • čez2 [è] predlog:

    1. krajevno; po meri; s posredovanjem: über

    2. časovno: später (als); nach; kot napoved: in (čez pol ure in einer halben Stunde, čez dve leti in zwei Jahren); (preko) über

    3. (okoli) um (čez pas um die Taille; čez sredo um die Mitte)

    4. (zoper) gegen (čez čast gegen die Ehre)
    |
    čez pol/sredo durch die Mitte
    figurativno čez les bekloppt
    biti (malo) čez les eine Meise haben
  • čislati glagol
    literarno (ceniti) ▸ méltányol, nagyra becsül, nagyra tart
    čislati eleganco ▸ méltányolja az eleganciát
    čislati dostojanstvenost ▸ méltóságot nagyra becsül
    čislati čast ▸ dicsőséget nagyra tart
    nadvse čislati ▸ felettéb méltányol
    močno čislati ▸ nagyra becsül
    Zelo znan afrodiziak so tudi ostrige, ki jih je nekoč čislal Casanova. ▸ Az osztriga is jól ismert afrodiziákum, és egykor Casanova is nagyra becsülte.
    Stari Grki so zmagovalce iger zelo čislali. ▸ Az ókori görögök nagyra becsülték a játékok győzteseit.
  • čút sense

    čút za barve, za lepoto sense of colour, of beauty
    čút za čast, za spodobnost sense of honour, of propriety
    jezikovni čút linguistic instinct
    stanovski čút pride of rank
    čút dolžnosti odgovornosti sense of duty, of responsibility
    šesti čút the sixth sense
    trgovski čút commercial instinct
    petero čútov the five senses
    čút sluha the sense of hearing
    nima čúta za humor he has no sense of humour
    ne imeti moralnega čúta to have no moral sense
    nimam čúta za orientacijo I have no sense of direction
  • devetdnévnica (-e) f rel. novena:
    devetdnevnica v čast Mariji novena della Madonna
  • dóktorski doctoral

    dóktorska čast doctorate, doctorship
    dóktorska disertacija (delo) doctoral thesis (ali dissertation), thesis for doctorate
    dóktorski izpit doctoral examination, examination for a doctor's degree
  • dóktorski de doctor

    doktorska čast doctorado m
    doktorska diploma (stopnja) título m (grado m) de doctor
    doktorski izpit examen m del doctorado
  • doletéti (-ím) | doletévati (-am) perf., imperf. accadere; avere; cogliere; essere colpito (da):
    družino je doletela nesreča la famiglia è stata colpita da una disgrazia
    doletel ga je nepričakovan poraz è stato inaspettatamente sconfitto
    smrt te lahko doleti kjerkoli la morte ti può cogliere dovunque
    doletela me je velika čast, da pozdravim ho il particolare onore di porgere il saluto
  • doživéti (-ím) | dožívljati (-am) perf., imperf.

    1. provare, sperimentare, vivere;
    tega ni mogoče opisati, treba je doživeti è qualcosa che non si può descrivere ma che bisogna provare

    2. (s čustvi dojeti) sentire

    3. (živeti do določene dobe) giungere a, raggiungere:
    doživeti visoko starost giungere a veneranda età

    4. subire, avere, esser accolto:
    doživeti dobro kritiko essere accolto con favore dalla critica, avere una buona critica
    doživeti polom fallire, fare fiasco, subire una disfatta
    doživeti več izdaj avere varie edizioni
    doživeti čast, sramoto essere onorato, disonorato

    5. morire