Franja

compagnia f

1. družba, druščina:
amare la compagnia imeti rad družbo
stare, essere in buona compagnia biti v dobri družbi
dama di compagnia spremljevalka, družabnica
fare, tenere compagnia a qcn. delati komu družbo
... e compagnia bella in vsi ostali

2. voj. četa:
compagnia di ventura hist. najemniška četa

3. trgov. družba:
compagnia di assicurazione zavarovalna družba, zavarovalnica
compagnia di navigazione ladijska družba

4. relig. bratovščina, družba:
compagnia di Gesù Jezusova družba

5. gled. družina:
compagnia di prosa dramska družina

compagnie [kɔ̃panji] féminin družba, druščina, tovarišija; trgovska družba; militaire stotnija, četa; stalna gledališka družba

compagnie affiliée, associée (commerce) sodružba, podružnica
compagnie antichars protitankovska četa
compagnie d'assurances zavarovalna družba
compagnie commerciale trgovska družba
compagnie de discipline (militaire) kazenska četa
compagnie fille podružnična družba
compagnie franche prostovoljska četa
Compagnie de Jésus jezuitski red
compagnie maritime, de navigation pomorska družba (za plovbo)
compagnie-mère matična družba
compagnie aérienne letalska družba
compagnie de pionniers pionirska četa
compagnie du quartier général štabna četa
l'illustre compagnie Francoska akademija
avec la seule compagnie de le v spremstvu
de compagnie skupaj
de, en compagnie v družbi, v spremstvu
en galante compagnie v ženski družbi
(familier) et compagnie in (vsi) drugi (take vrste)
sans compagnie brez spremstva, sam
dame, demoiselle féminin de compagnie družabnica
bonsoir, la compagnie! (populaire) lahko noč vsem!
je suis bête de compagnie (humour) jaz nisem rad sam, imam rad družbo
être de bonne, de mauvaise compagnie imeti dobre, slabe manire, biti dostojen, nedostojen
être d'une compagnie agréable biti prijeten družabnik
fausser compagnie à quelqu'un zapustiti koga, pustiti koga na cedilu
tenir compagnie delati družbo

compánie -i f mil. četa

company¹ [kʌ́mpəni] samostalnik
društvo, družba, druženje; spremstvo; tovarištvo
vojska četa, kompanija; ceh
gledališče ansambel; posadka

to bear (ali keep) company with s.o. družiti se s kom
to part company with s.o. ločiti, razstati se s kom
to see no company samotariti
joint-stock company delniška družba
britanska angleščina limited liability company družba z omejeno zavezo
company officer častnik pod činom majorja
present company excepted navzoči so izključeni
a man is known by the company povej mi s kom se družiš, in jaz ti bom rekel, kdo si
company checkers vohuni, ogleduhi, ovaduhi
company spotter ovaduh
to be a good (poor) company biti prijeten (dolgočasen) družabnik
mornarica ship's company moštvo, posadka ladje
I err in a good company tudi boljši od mene so naredili napako, so se zmotili

cōpia -ae, f (iz coopia: cum in ops, prim. inopia)

1. obilica, obilnost, obilje, obilna zaloga, vse polno česa; v sg. s partitivnim gen.: Dig., agri frugum, pecuniae, vectigalium, rerum omnium Ci., ferramentorum, frumenti, pabuli, eius rei (sc. pabuli) C., lactis pressi V. zaloga sira, lymphae H., rei frumentariae T., aliarum rerum copiā abundare Cu. obilovati z drugimi rečmi; abs.: locum domicilio ex magna copia (sc. locorum) deligere C., copia mala H. prenapolnjenost (želodca); redk. s subjektnim gen.: omnis c. narium H. obilica vsega, kar prija nosu (= vse dišeče rastline in cvetke); occ. obilica = preobilica (preobilnost), bogastvo, premoženje: postremo copia cum egestate confligit Ci., avaritia semper infinita, insatiabilis est, neque copiā neque inopiā minuitur S., bonam copiam eiurare Ci. ep. (jur. o človeku, ki prisega [je prisegel], da ni zmožen plačevanja), s prisego dokopati se do pravice revežev, quae cuique est copia V. kolikor vsak premore; pogosto pro copia po meri premoženja, po moči, po premoženju: Ca., Pl., pro rei copia S., pro temporis huius copia L. kolikor je dopuščal ta čas, pro copia cuiusque Cu.

2. v pl. occ.
a) živila, živež, zaloge: Plin. iun., exercitum Cn. Domiti suis tectis et copiis sustentavit Ci. je imel pod streho in mu dajal hrano, domesticis copiis adornare convivium Ci., alere se eorum copiis C., Tusculanus ager opimus copiis L.
b) voj. vojne zaloge, živež za vojake, dovoz, „proviant“: copias Dyrrhachii comparare C., cum frumentum copiaeque aliae … suppeterent L., inops copiarum hostis Vell., copias in castra convehere T., peditem copiis onerare T.
c) denarna sredstva, denarna zaloga, denar, novci, bogastvo, imovitost, premoženje, blagostanje, blaginja: Philodamus copiis facile princeps Lampsacenorum Ci., senatores copiis rei familiaris locupletes et pecuniosi Ci., conferre suas copias in provinciam Ci. svoj denar v provinci naložiti, Sicilia florebat opibus et copiis Ci. je cvetela v moči in bogastvu, suppetunt cotidianis sumptibus copiae Ci., tu civem perditum Gallorum copiis instrues? Ci., copias Gallorum adamasse C., genere et copiis amplissimus C., rex genere, famā atque copiis potens S., c. domesticae L., moritur copiis familiaribus tam exiguis, ut funeri sumptus deesset L.
č) gradivo: exiguitas copiarum, id est, marmoris, materiae reliquarumque rerum, quae parantur Vitr.

3. pren.
a) (o bitjih) množica, množina, (obilno) število: c. meretricum Pl., ex amicorum atque hospitum copia (cognitorem) eligere Ci., virorum fortium atque innocentium tanta c. Ci., c. principum C., remigum gubernatorumque magna c. C., c. necessariorum S., latrones … , quorum in ea religione magna c. erat S., sociorum atque civium c. S., c. procorum O., honestorum Suet.; v stiku abs.: est tibi ex iis, qui adsunt, bella copia Ci. imaš jih (namreč pametnih ljudi) lepo število; occ. poseb. voj. (redk.) v sg. tolpa, četa, krdelo, moštvo: Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp., c. sociûm Acc. fr., omnis armatorum c. Ci. ep., eā copiā, quam secum eduxit, se hanc civitatem oppressurum arbitratur Ci., pedites … , quos ex omni copia singuli singulos … delegerant C., augebatur illis copia C. moštvo se jim je pomnožilo, dobivali so okrepitev (pomoč), nequaquam pari latronum manu et copia C., ex copia militum S., Catilina ex omni copia … duas legiones instituit S., quae sit me circum copia, lustro V., c. Teucrûm V.; pogosto v pl. (vojaške) čete, (vojaška) krdela, vojna moč, vojska: magnas copias hostium fudit Ci., ab hoc rege adiuti sumus et equitatu et pedestribus copiis Ci., urbem vi copiisque capere Ci. v naskoku z vojaškimi četami zavzeti, cum tantis copiis N. s tako številnimi četami, abundare omni genere copiarum, deducere suas copias in campum Marathona N., terrestres urbiumque copiae C. čete na kopnem in v posadkah, parvae c. Hirt., c. navales N., L., maritimae Cu., copias magnas cogere C., copias armare, parare S.; pren.: copias eloquentiae ponere in medio Q.
b) (o abstr. pojmih) množica, obilica, obilje: in magna copia rerum (snovi) S., c. argumentorum Lucr., abundare debet orator exemplorum copiā Q., c. legum, responsorum Q., litterarum Val. Max. obilje znanja, obilno znanje; poseb. kot lastnost pisateljev, govornikov in govora: rerum copia verborum copiam gignit Ci. obilica snovi (misli) poraja obilico besed, copiam sententiarum atque verborum perspexistis Ci., copia verborum sic paratur Q., c. dicendi ali orationis Ci., Q. ali sermonis ali scribendi Ci. obilje (bogastvo) v govoru, v pisavi, larga … semper tibi copia fandi V. vedno ti obilno teče gladka beseda, c. inveniendi ali inventionis Q.; occ. α) obilje (obilnost) v govoru, zgovornost: (Periclis) ubertas et copia Ci., materies digna facultate et copiā tuā Ci. ep., c. Platonis, Senecae Q. β) obilnost znanja, obilno znanje, mnogovednost: Aristoteles, vir summo ingenio, scientiā (vednosti), copiā Ci., nec ipse Aristoteles admirabili quadam scientia et copia ceterorum studia restinxit Ci., huius virtutem in scribendo et copiam repetere Ci.
c) met. možnost, prilika, priložnost, dopustitev, pripustitev, moč, vpliv: aliam copiam quaerere Ter. drugo priožnost (za ljubezen) iskati. V zvezi α) z esse: at populo Romano numquam ea copia fuit S. ni imel nikdar te sreče; z objektnim gen.: alicui copia est somni L. more spati kdo, Pharnabazi copiam fore Cu. da bo možno s Farnabazom govoriti; z gen. gerundii ali gerundivi: ab Hispanis materiam emundi aut mutandi copia non est S. ni mogoče kupiti ali … , est alicui copia dimicandi cum hoste L., quia tui videndi copia est Pl., copia placandi sit modo parva tui O., Adherbalis appellandi copia non fuit S.; z inf.: quibus in otio … vivere copia fuit S.; z ut: apud patrem tua amica tecum sine metu ut sit copiast Ter. β) s facere: facere alicui alicuius conveniundi copiam Pl. omogočiti komu sestanek s kom, novarum (sc. fabularum) qui spectandi faciunt copiam Ter., facere alicui copiam alicuius (puellae) Ter. nakloniti komu deklico, facere alicui consilii sui copiam Ci. nasveta iščočemu biti dostopen , facere alicui copiam frumenti C. koga z žitom preskrbeti, pugnandi copiam facere S. spustiti se v bitko, facere alicui copiam scientiae suae Plin. iun.; v pass.: si eadem illi copia fieret S., ab hoste copia pugnandi fit S., copia pugnae fit (sc. ab hoste) L.; s qui in cj.: non redderes … nec qui deterior esset faceres copiam Pl.; tako tudi efficere alicui copiam z ut: huic amanti ac Philocomasio hanc ecficiamus copiam, ut hic eam abducat Pl. γ) z dare: date copiam crescendi Ter., postquam … data copia fandi V. je bilo dovoljeno govoriti, copia pugnae datur V. priložnost … se (po)nudi, modo copia detur O. ko bi se le priložnost ponudila = ko bi ga le dobil v pest, senatūs copiam dare T. pred senat pustiti; z inf.: nec te … adfari … miserae data copia matri V. in ni se omogočilo … materi, da bi te nagovorila, simul ac fessis dederit fors copiam Achivis urbis … solvere vincla Cat. δ) s habere: quoniam Iugurthae copiam haberet S. ker ima priložnost prijeti Jugurto, ker ima moč do Jugurte, habere tum magnam copiam societatis amicitiaeque coniugendae S. velik vpliv imeti na … Redk. ex copia, pro rei copia, ex copia rerum S. po možnosti, po okoliščinah, okoliščinam primerno.

4. pooseb. Cōpia -ae, f Kopija, Obilica, boginja obilnosti kakor Abundantia: Pl., aurea fruges Italiae pleno defundit Copia cornu H., apparetque beata pleno Copia cornu H. (prim.: hic tibi copia [po drugih Copia] manabit ad plenum benigno ruris honorum opulenta cornu H.), divesque meo Bona Copia cornu est O.

covey¹ [kʌ́vi] samostalnik
zalega, zarod, mladiči enega gnezda (zlasti jerebice); jata
figurativno družina, četa

to spring a covey splašiti jato

draft¹ [dra:ft] samostalnik
načrt, koncept, osnutek, skica; zakonski osnutek; denarno nakazilo, menica; popust na primanjkljaj na teži
vojska četa, odred; nabor
ameriško obvezna vojaška služba; vgrez ladje

rough draft skica
to make a draft on a fund črpati iz fonda
draft animal vprežna žival

draught¹ [dra:ft] samostalnik
poteza, vlečenje, vleka; načrt, koncept, skica; prepih; požirek
množina dama (igra); razburjenje, živčnost; ugrez, ponor; točenje (iz soda)
medicina doza (tekočega zdravila); odmerek; novačenje; četa; ček; menica

beast of draught tovorna živina
black draught odvajalo
beer on draught pivo iz soda
sleng to feel the draught imeti težave, na škodi biti
to play at draughts igrati damo (igro)

dùndar m (t. dundar, perz.) star.
1. krdelo, gruča, četa: dok iz tame dundar udario, težak dundar, stotinu delija
2. čreda: dundar konja

échelon [ešlɔ̃] masculin lestveni klin; figuré stopnja; militaire razporeditev vojaških edinic druga za drugo; militaire četa, vod, oddelek na pohodu (v določeni medsebojni razdalji)

échelon d'attaque (militaire) napadalni val
échelon d'imposition davčna stopnja
échelon de traitement plačilna stopnja ali skupina
en premier échelon v sprednji črti
disposer par échelons razporediti v stopnje
monter (ali gravir), descendre un échelon stopiti za klin više, niže
la corruption règne à tous les échelons korupcija vlada na vseh ravneh

exāmen (st.lat. exāgmen) -inis, n (exigere iz *exagere)

I. „izgnano“, „kar izleti“, od tod

1. roj: apum Varr., Ci., V., Col., Plin. idr., apium, locustarum, vesparum L., muscarum Plin.

2. tolpa, četa, krdelo, kup: Lucr., Pr. idr., examen servorum Ci., vernarum H., iuvenum recens examen H., dux reget examen H., aeratas acies exagmine tanto misceri putet V., examen infantium, piscium Plin., Graiûm vatum Stat., Iudaeûm, Iudaeorum Tert., Lact.; v pozni lat. o abstr.: examen maerorum Arn., dilationum Amm.

— II. „kar odtehtuje“, od tod

1. jeziček pri tehtnici: Vitr., Cod. Th. idr., Iuppiter ipse duas aequato examine lances sustinet V. enake teže (gen. sg.), aequali examine undique Plin. na vseh straneh popolnoma enakomerno.

2. met. preizkušnja, preiskava: iura senes norint … legumque examina servent O., examen improbum in illa castiges trulina Pers., examen vitae Stat.

fila ženski spol vrsta; aleja, drevored; čet(ic)a, vod

cabo de fila krilnik
en fila po vrsti in po redu
de segunda fila drugovrsten
en fila indiana v gosjem redu

file⁵ [fail] samostalnik
vojska vrsta, kolona; četa

rank and file podčastniki in prostaki; povprečni ljudje
in single (ali Indian) file v gosjem redu

globus -ī, m

1. krogla, obla, kepa, okrogla gruda, grmada, gomila: grandiculi globi PL. svinčene krogle, svinčenke, globus, sic enim. σφαίραν interpretari placet CI., gl. terrae CI. zemeljska obla, stellarum globi CI., in eo (caelo) animadversi globi CI. ognjene krogle, cordis, pilāī, lunāī globus LUCR., globi flammarum V., PLIN. ognjene kepe, globus ignis ali fortuitorum ignium SEN. PH., telorum VAL. FL., globi nubium T., AMM., nivium MACR.; pesn.: sanguinis globi O., AUG. kepasta kri; occ.
a) obličasta jed, cmok, svaljek: globus sic facito CA., globus farinae dilatatus VARR.
b) svaljek = svitek, zvitek: crinium globi AP.
c) klobčič: neta in globum collige HIER.

2. metaf. (tesno stisnjena) množica ljudi, gruča, krdelo, roj, truma, četa: quā globus ille virûm densissimus urget V., circa Fabium globus L., globus circumstans consulis corpus L., armatorum globi T., militum globus ali globi T., firmatae stationes densioribus globis T.; kot voj. t. t. stisnjena bojna vrsta: CA. AP. FEST. occ. družba, klub, v slabem pomenu: drhal, svojat: ille consensionis globus N. = gl. coniurationis VELL. zarotniška svojat, ex illo globo nobilitatis S.

grex, gregis, m (prim. skr. gráma-ḥ čreda, gana-ḥ trop, vrsta, množica, gr. γέργερα = πολλά mnogo, ἀ-γείρω [iz *ἀγέρjω)] zbiram, ἀγορᾱ́ zbor, trg, γάργαρα mrgoljava, mrgolenje, γαργαίρω mrgolim, lat. gremium)

1. čreda, krdelo; (o pticah) jata, vršelo: gr. asinorum VARR., greges nobilissimorum equorum ali armentorum reliquique pecoris CI., greges lanigeri V., gr. suillus, ovillus, caprinus, bovillus L., gr. pecorum O., vir gregis ipse caper V., de grege vir O. = bik, dux gregis O. = bik ali oven, gr. elephantorum PLIN., porcorum IUV., cervorum IUST., AMM., gr. anatum, anserum, pavonum VARR., avium H.

2. metaf.
a) (o ljudeh) krdelo, četa, kup, množica, družba, društvo, v slabem pomenu tudi drhal, svojat, tolpa, glota: gr. venalium PL., me in vestrum gregem recipiatis TER., gr. rabularum VARR. FR., amicorum CI. EP., ancillarum greges CI., in hunc igitur gregem vos nunc P. Sullam ... ex his ... honestissimorum hominum gregibus reicietis ...? CI., ego forsitan ... in grege adnumerer CI. mene morda kar tako štejejo z drugimi, gr. latronum, praedonum CI., contaminato cum grege turpium morbo virorum H. (gl. contāminātus pod contāminō), scribe tui gregis hunc H. zapiši (sprejmi) ga v svojo družbo, pripiši ga svojemu spremstvu, regum in proprios greges imperium H. nad ... podaniki, greges obsceni O. obledni (objestni) bakhantski roji, in eodem grege uxor quoque eiusdem fuit CU., regina venit cum magno nobilium feminarum grege CU. z velikim spremstvom, ne servi quidem uno grege profugiunt dominos CU. vsi skupaj, gr. spadonum CU., servorum PETR., gr. ille virorum SIL.; occ. vsako društvo v kak namen (a nikdar v političnem smislu), α) zadruga, (združba), plug gledaliških igralcev in dirkačev v cirkusu: KOM., PETR., mimorum et mimarum greges CI., gregem ducere SUET. β) (o svečenikih) društvo: Chaldaeus IUV., liniger IUV. = Izidini svečeniki, Izidini služabniki. γ) (o filozofih) ločina: philosophorum greges CI., Epicuri de grege porcus H. prašiček iz Epikurove črede. δ) kot voj. t. t. oddelek, krdelo, četa: cum toto cecidit grege SIL.; pogosto: grege facto S., L. v tesno strnjeni vrsti, v stisnjeni vrsti.
b) (o stvareh) kopa, butara: virgarum PL., hyadum O. Pleiadum SEN. TR.

Opomba: Grex f: LUC., LUCR.

harca ženski spol četa, oddelek, vojska

hilera ženski spol vrsta (hiš, dreves); krdelo, četa, vrsta vojakov

Kompanie, die, (-, -n) kompanija; Heerwesen, Militär četa, stotnija

kompànija ž (fr. compagnie)
1. ekspr. druščina, kompanija: primiti koga u našu momačku -u
2. družba: trgovačka, parobrodska kompanija
3. zastar. četa, stotnija

kompaníja ž (fr. compagnie)
1. kompanija, četa
2. kompanija, trgovačko, industrijsko društvo, ortakluk: iti s kom v -o
stupiti s kim u ortakluk, uortačiti se