Franja

Zadetki iskanja

  • Bog samostalnik
    tudi z malo začetnico, v ednini (najvišje bitje v krščanstvu) ▸ Isten
    vsemogočni Bog ▸ mindenható Isten
    krščanski Bog ▸ keresztény Isten
    usmiljeni Bog ▸ irgalmas Isten
    častiti Boga ▸ Istent imád
    prositi Boga ▸ Istenhez fohászkodik, Istent kéri
    ljubiti Boga ▸ Istent szereti
    moliti Boga ▸ Istenhez imádkozik
    hvaliti Boga ▸ Istent dicsőít
    hvaležen Bogu ▸ istennek hálás, Istennek hálás
    večni Bog ▸ örök Isten
    zvest Bogu ▸ istenhez hűséges, Istenhez hűséges
    verovati v Boga ▸ Istenben hisz
    troedini Bog ▸ istenháromság
    Bog je na prvem mestu, saj je ljubezen do Boga "največja in prva zapoved". ▸ Isten az első, hiszen az Isten iránti szeretet „a legnagyobb és első parancsolat”.
  • bóg (-á) m

    1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
    častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
    verovati v boga credere in Dio
    vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
    bog oče Dio Padre
    pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

    2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
    sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
    bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

    3. (v medmetni rabi)
    a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
    ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
    b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
    bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
    c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
    moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
    č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
    bog vedi, kod hodi chissà dov'è
    če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
    d) (za izražanje svarila, opozorila)
    bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
    e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
    dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
    f) (za izražanje najboljše želje):
    bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
    (pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

    4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
    v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

    5. pren. (najvišji vzor) dio:
    njegov bog je denar il denaro è il suo dio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
    bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
    pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
    pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
    pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
    pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
    PREGOVORI:
    človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
    bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
    pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
    bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato
  • boginja samostalnik
    1. (žensko božanstvo) ▸ istennő
    častiti boginjo ▸ istennőt tisztel
    boginja plodnosti ▸ termékenység istennője
    čaščenje boginje ▸ istennő imádata
    tempelj boginje ▸ istennő temploma
    boginja lova ▸ vadászat istennője
    kip boginje ▸ istennő szobra
    boginja lepote ▸ szépség istennője
    egipčanska boginja ▸ egyiptomi istennő
    grška boginja ▸ görög istennő
    rimska boginja ▸ római istennő
    starogrška boginja ▸ ógörög istennő
    slovanska boginja ▸ szláv istennő
    Atena je bila boginja modrosti in bojevnikov ter zaščitnica Aten. ▸ Pallasz Athéné volt a bölcsesség és a harcosok istennője valamint Athén védelmezője.
    Na svatbo Ahilovih staršev, morske nimfe Tetide in kralja Peleja, so povabljeni vsi bogovi razen boginje prepira, Eris. ▸ Thetisz és Péleusz esküvőjére minden istent meghívtak, kivéve Eriszt, a viszály istennőjét.

    2. (občudovana ženska) ▸ istennő
    Veliko sem raziskovala, prebrala ogromno knjig in si ogledala številne filme s hollywoodskimi boginjami tistega časa. ▸ Rengeteget kutattam, sok könyvet elolvastam, és rengeteg filmet néztem meg, amiben a korabeli hollywoodi istennők szerepeltek.
    Najpomembnejši del stanovanjske opreme glamurozne boginje je kopalna kad. ▸ A kárprázatos istennő lakberendezésének legfontosabb része a fürdőkád.
  • božje [ô]
    častiti po božje anbeten, vergöttern
    (malikovati) Abgötterei treiben mit
  • bôžje adv. po božje come Dio:
    častiti po božje venerare come Dio
  • častit (-a, -o)

    1. ehrbar; ehrenhaft

    2.
    častiti/častita duhovnik, redovnica: ehrwürdig
  • častít (-a -o) adj. star.

    1. (spoštovan) onorato, apprezzato; reverendo:
    dekle je iz častite hiše la fanciulla viene da un'onorata, da una buona famiglia
    (kot pristavek za duhovnika, redovnika) častiti gospod reverendo (padre)
    častita sestra (reverenda) suora

    2. (častitljiv) venerando, venerabile; di veneranda età:
    častit starec un vecchio venerando, di veneranda età
  • častít (duhovnik) reverendo; venerable

    častiti oče reverendo padre m
  • idól (-a) m

    1. rel. idolo:
    častiti idole adorare gli idoli

    2. pren. idolo:
    idol množice l'idolo della folla
  • malík (-a) m

    1. rel. idolo:
    častiti malike adorare gli idoli

    2. pren. idolo, ideale, modello:
    sedeti, stati kot malik starsene imbambolato
  • malikovanje samostalnik
    1. religija (čaščenje) ▸ bálványimádás
    Islamska zakonodaja praviloma nasprotuje vsakemu upodabljanju ljudi in živali, ker bi to lahko vodilo v malikovanje, ki ga Koran izrecno obsoja. ▸ Az iszlám törvények rendszerint ellenzik az emberek és az állatok ábrázolását, hiszen ez bálványimádáshoz vezethetne, amit a Korán kifejezetten elítél.
    Kristjanom se je uprlo malikovanje in niso hoteli cesarja častiti po božje. ▸ A keresztények fellázadtak a bálványimádás ellen és nem akarták istenként tisztelni a császárt.

    2. (pretirano občudovanje) ▸ bálványozás
    malikovanje denarja ▸ pénz bálványozása
    Nobene prihodnosti nimajo tisti, ki živijo v malikovanju jutrišnjega dne. ▸ Azoknak, akik csak a holnapot bálványozzák, nincsen semmilyen jövőjük.
    Očitate mu malikovanje diktatorjev, a tudi pri vas je zaznati nekakšno fascinacijo z diktatorji. ▸ Felrója neki a diktátorok bálványozását, de önnél is észlelhető az irántuk érzett csodálat.
  • občud|ovati (-ujem) bewundern; emporblicken zu; (z začudenjem ogledovati) bestaunen; (ceniti) [hochschätzen] hoch schätzen; (častiti) verehren
  • obož|evati (-ujem) verehren, anbeten; zu Füßen liegen; (po božje častiti) vergöttern
  • pò | po

    A) adv.

    1. (per) ciascuno:
    v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
    vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

    2. per, ○:
    sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
    korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

    3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
    jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
    inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

    B) po prep. (s tožilnikom)

    I. per, ○:
    poslati po zdravnika chiamare il medico
    skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

    2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

    3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
    po božje častiti venerare come Dio, come un dio
    po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
    skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
    hoditi po gozdu andare per il bosco
    ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

    2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
    stopati po cesti andare per la strada
    plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

    3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
    seči po knjigi prendere un libro
    iti po opravkih adempiere impegni
    iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

    4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
    povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
    vprašati po imenu chiedere il nome
    potreba po jedi bisogno di mangiare
    pohlep po denarju avidità di denaro
    žalovati po kom piangere qcn.

    5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
    po plačilu dietro pagamento
    po povzetju dietro consegna
    po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
    po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
    po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

    6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
    spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
    oblačiti se po modi vestire alla moda
    igrati po notah suonare secondo le note

    7. (za izražanje sredstva) per:
    poslati po pošti spedire per posta

    8. (za izražanje vzroka) per, da:
    po tvoji krivdi per colpa tua
    sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

    9. (za izražanje izvora) di, da:
    okus po čokoladi sapore di cioccolato
    smrdeti po žganju puzzare di acquavite
    po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

    10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
    plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
    obsoditi po krivem condannare ingiustamente
    jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
    po dekretu giusta il decreto

    11. (za izražanje mere) a:
    jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
    plačevati po kosu pagare al pezzo

    12. (za izražanje cene) a:
    po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
    po čem je vino? a quanto è il vino?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
    J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
    pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
    po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
    pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
    priti po slovo venire ad accomiatarsi
    šport. zmagati po točkah vincere ai punti
    vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
    po abecednem redu alfabeticamente
    po kronološkem redu in ordine cronologico
    po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
    po drobcih minutamente
    po dva in dva a due a due
    jur. po hitrem postopku per direttissima
    po krivici immeritatamente
    po lastni ceni a prezzo di costo
    po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
    po malem a spizzichi
    po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
    po materini strani in linea materna
    teta po materi zia materna
    po mornarsko alla marinara
    po možnosti possibilmente
    po nagnjenosti tendenzialmente
    po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
    po običaju tradizionalmente
    (naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
    po predpisih normativamente
    po rodu oriundo (adj.)
    Tržačan po rodu oriundo di Trieste
    po sebi razumljivo implicitamente
    po splošnem mnenju a detta di tutti
    (pluti) po toku (navigare) a seconda
    po videzu all'aspetto
    pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
    po vseh štirih carponi
    PREGOVORI:
    po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
    gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza
  • pokl|oniti se (-ónim se) komu/čemu: (jemanden/etwas) würdigen; (častiti koga) (jemandem) huldigen
  • relíkvija (-e) f rel. reliquia; (posmrtni ostanki spoštovanega človeka) resti mortali:
    častiti, hraniti relikvijo venerare, conservare una reliquia
  • svetník (-a) | -íca (-e) m, f santo (-a):
    častiti svetnike in svetnice venerare i santi
    razglasiti za svetnika santificare, canonizzare
    pren. ne biti ravno svetnik non essere uno stinco di santo
    meteor. ledeni svetniki (ledeni možje) gelo di maggio
  • têle (-éta) m

    1. vitello:
    krava je po teletu la vacca ha appena figliato
    rediti, zaklati tele allevare, ammazzare un vitello
    pog. gledati kakor tele v nova vrata guardare, fissare come un allocco
    pren. častiti zlato tele adorare il vitello d'oro

    2. pog. pivello; stupido

    3. lov. cerbiatto (nel primo anno d'età)
    PREGOVORI:
    vsako tele ima svoje veselje ognuno ha i suoi gusti
  • visôko haut(ement), grandement

    visoko ceniti apprécier (ali estimer) hautement (ali grandement)
    visoko igrati jouer gros
    visoko glavo nositi porter la tête haute
    visoko se nositi faire le fier, se croire, prendre des airs hautains
    visoko peti chanter haut
    visoko spoštovati, častiti vénérer hautement (ali grandement)
    visoko stati nad kom (figurativno) être bien supérieur à quelqu'un