Franja

láhek (-hka -o) adj.

1. leggero, lieve, tenue, esile:
lahek kot pero leggero come una piuma
lahka obleka abito leggero
lahka artilerija artiglieria leggera
lahek dim esile fumo

2. facile; semplice; agevole:
lahek zaslužek facili guadagni
lahka zmaga facile vittoria

3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
lahka hoja andatura leggera

4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
lahka bolezen malattia leggera
lahka rana ferita leggera
lahko vino vino leggero

5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
lahek porod parto facile
lahko noč! buona notte!

6. (ki se dobro počuti) leggero:
odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero

7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
lahka ženska donnina allegra, cocotte

8. (nezahteven) leggero:
lahka glasba musica leggera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
šah. lahka figura alfiere, cavallo
lahka industrija industria leggera
šport. lahka kategorija peso leggero
lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
lahka kovina metallo leggero
lahka obutev calzature basse
voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
lahki bencin benzina leggera
grad. lahki beton calcestruzzo poroso
strojn. lahko olje olio leggero
tekst. lahek baržun vellutino
navt. lahek motorni čoln motolancia
lahek za upravljanje maneggevole
gled. lahka veseloigra pochade
lahki motocikel motoretta
tekst. lahko bombažno blago cotonina

nótranji (-a -e) adj.

1. interno, interiore:
notranje plasti strati interiori
notranja oprema arredamento interno

2. (ki poteka znotraj države) interno:
notranje tržišče mercato interno
ministrstvo za notranje zadeve Ministero degli (Affari) Interni

3. (nanašajoč se na človekovo duševnost) interiore:
notranje življenje vita interiore

4. (ki je v čem neločljiv del) interiore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. notranja energija energia interna
ekon. notranja konkurenca concorrenza interna
med. notranja krvavitev emorragia interna
lit. notranja rima rima al mezzo
notranje dihanje respirazione interna
fiziol. notranje izločanje secrezione interna
notranje morje mare interiore
ekon. notranje rezerve riserve non sfruttate
mat. notranji kot angolo interno
lit. notranji monolog monologo interiore
anat. notranji organi organi interni
notranji zajedavec parassita interno
lingv. notranji predmet oggetto interiore
avt. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interiore
zdravilo za notranjo uporabo medicinale per uso interno
anat. žleza z notranjim izločanjem ghiandola endocrina
notranja mera (klobukov, čepic ipd. ) misura interna
anat. notranja nosna odprtina coana
grad. notranja obloga lambrì
zool. notranja ovojnica zarodka amnio
anat. notranja plast žile intima
navt. notranja prečka trinchettina
lit. notranja rima rimalmezzo
obl. notranja stran kožuha interno
notranja vrata bussola
polit. notranje zadeve interno, interni
anat. notranje uho labirinto
bot. notranji belkasti sloj albedine
arhit. notranji lok sottarco, intradosso
strojn. notranji navoj madrevite
notranji podplat tramezza
film. notranji posnetki interno, interni
notranji šiv basta

odráz (-a) m riflesso; espressione:
pesem je odraz doživetja la poesia è espressione di un'esperienza intima

perílo (-a) n

1. biancheria, bucato; lingeria:
prati, likati perilo lavare, stirare la biancheria
obešati perilo appendere, stendere il bucato
bombažno, sintetično perilo biancheria di cotone, biancheria sintetica
košara za perilo cesta della biancheria
posteljno perilo biancheria da letto
spodnje perilo biancheria intima
moško, žensko perilo biancheria da uomo, per signora
šivilja za perilo cucitrice di bianco

2. fiziol.
mesečno perilo mestruazione, flusso mestruale

piēga f

1. guba:
gonna a pieghe nabrano krilo
messa in piega vodna ondulacija
la piega dei calzoni hlačna guba

2. geol. nagubanost

3. nagnjenje, nagnjenost:
prendere una buona, cattiva piega obrniti, obračati se na dobro, na slabo
le pieghe dell'anima duševna notranjost, intima

prīmus 3 (praitalsko *prīsmo- iz *pri-is-mo-; superl. k stlat. prī, prīs [iz *pri-is] = prae, sor. s prīscus, prīstinus, prior; prim. tudi pelignijsko Prismu (= Prima), gr. πρίν prej, pred(en))

I.

1. (najbolj) sprednji, prvi: primae naves C., prima pars aedium N., Sen. ph. sprednji del, primi dentes Plin. sprednji zobje, prednjaki; pogosto predik.: primum agmen C. (najbolj) sprednji, prvi del voda, prednja straža, predstraža, prima impedimenta C. sprednji (prvi) del (čelo) prateža, vidimus primam urbem V. prvi del mesta, p. provincia Ci. (najbolj) sprednji del province, p. Persis Cu. (s)prednja Perzija, p. margo ripae Cu. skrajni brežni rob, skrajni rob brega, p. Eburonum fines C. obmejno ozemlje, prima (sc. lingua) ranis cohaeret, intima absoluta a gutture Plin. žabe imajo spredaj prirasel jezik, zadaj ob nebu je prost, primo limine V. spredaj na pragu; preg.: primis labris gustare aliquid Ci. le z robom ustnic po(s)kusiti kaj (dotakniti se česa) = le površno se ukvarjati (pečati) s čim (prim. pod prīmōris); subst.
a) prīmī -ōrum, m prvi (najbolj sprednji) vojaki, prva vrsta (prve vrste) (naspr. ultimi, extremi, postremi): in primis stare N., in primis adesse S., recessum primis ultimi non dabant C., primi hostium Vell. predstraže sovražnikov.
b) prīmum -ī, n (= prīma -ōrum, n: Cu.) prednja vojska, prednja straža, predstraža, čelo: nisi secunda acies in primum successisset L., equites in primo late ire iubet S., provolare in primum L. naprej, navzpred.

2.
a) metaf. prvi: primus gradus honoris Ci., liber N., primae litterae Ci., initium L., inter primam (sc. horam) noctis Plin., primus luendae poenae fuit T. moral je prvi (pre)trpeti kazen, moral se je prvi pokoriti, primus quisque, gl. pod quisque; pogosto predik. pri glag. prvi = najprej: rex primus terram saltu contigit Cu., primus sententiam rogatus S., primus introiit N.; pri pesnikih in v poklas. prozi pogosto = adv. prīmum: cum prima (= cum primum brž ko) examina ducunt V., ut primis (= ut primum brž ko) plantis institerat V., spolia, quae prima (= primum) opima appelata L., primi geniti (sc. porci) Plin.; occ. začenjajoč se: silentium primae noctis L. začenjajoče se (delajoče se, spuščajoče se) noči, primā luce Cu. ob (prvem) svitu, primo vespere C. ali primā vesperā Cu. v (ob) prvem mraku, ko se je (z)večerilo, primā nocte C., N. v (ob) mraku, z nočjo vred, ko se začenja (se je začelo) nočiti, primo mense V. ali anno Col. ali tumultu L. v (na, ob) začetku … , primo adventu Ci. takoj po prihodu; subst. α) prīmum -ī, n začetek: a primo Ci. sprva, od začetka, v (na) začetku, in primo L., Ci. spredaj, v začetku, najprej, ex primo Plin. sprva, od začetka. β) prīma -ōrum, n začetek, prvina: belli L., quia sunt e primis (iz (pra)prvin, pratvarin) facta minutis Lucr., prima naturae Ci. izvirni nagoni; in primis sprva, v začetku: L. ali najprej, pred vsemi: S.; ret.: prima consiliorum T. = prima consilia, prima viae Lucr. = prima via.
b) najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši: Ter., L., S., V. idr., homines primi Ci., cum primis aetatis suae comparari N., prima gloriae opera Cu. najznamenitejša, comitia prima (tj. centuriata in tributa) Ci. najimenitnejše, najpomembnejše, najvažnejše; kot subst. m α) prīmus -ī, m najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, imenitnik, odličnik, veljak, dostojanstvenik: Massiliensium XV primos evocat C., Roscius fuit sui municipii primus Ci., primis urbis placere H.; partes primae ali samo primae Ter., Ci. vloga protagonista, vloga glavnega igralca, glavna vloga; metaf.: primas agere Ci. igrati glavno vlogo, biti prvi, primas deferre Ci. izročiti, prim.: si tibi primas in dicendo partes concesserit Ci. β) prīmae -ārum, f prvo (glavno) darilo, prva (glavna) nagrada: primas ferre Ci., T. dobiti, dare Ci. prisoditi. γ) prīma -ōrum, n prvo mesto: tenere prima V.; ad prima V. posebno, posebej, pred vsem (drugim). —

II. Adverbialne oblike

1. prīmē posebno, posebej, pred vsem (drugim): p. proba fabula Naev. fr., p. cata Pl.

2. prīmiter najprvo, najprej: quin bono animo es? video erepsti primiter de pannibus Pomp. ap. Non.

3. acc. sg. n. prīmum
a) najprvo, vprvo (v prvo), najprej, prvič: Kom., Ci. idr., huic ille p. suasit N.; pogosto v zvezi z omnium: Pl., Ter. idr., p. omnium ipse vigilo Ci. najprej pred vsem drugim; ac p. quidem Ci. in najprej; poseb. pri naštevanju: Ter., L., H., Cu. idr., primum docent esse deos, deinde quales sint, tum mundum ab his administrari, postremo consulere eos rebus humanis Ci., primum … iterum (deinde) N., primum … iterum … tertio Vell.
b) prvič = prvikrat: Pl., Ter. idr., quo die p. convocati sumus Ci., ibi tum p. sacrum Herculi factum L., tum p. arae Paci publice sunt factae N.; pri pt. = takoj: hanc p. veniens plectro modulatus eburno Tib.
c) v zvezi s temporalnimi vezniki ut, cum, ubi, simul, simulac = brž ko, kakor hitro: ut p. vidi Pl., ut p. cessit furor V., ut p. coepit H., ut p. forum attingi Ci. ep., ubi p. Ci., simul p. L., H., simulac p. Ci., cum p. dati sunt iudices Ci., cum Cyrnessia p. moenia disieci O.; primum dum Pl. = primumdum; quam primum Ter., C., Ci., L. čim prej, brž ko (je) mogoče.

4. abl. sg. n prīmō v (na) začetku, sprva, najprej: aliā viā grassabatur quam p. instituerat L., primo quinque naves habuit, postea decem L., redisse primo legiones credunt, postea … C., primo pecuniae, dein imperii cupido crevit S., primo … postremo N., primo … mox L.; neklas. = primum: quam primo … iterum … tertio fugarat N., cum primo L. brž ko, kakor hitro.

5. abl. pl. in prīmīs ali inprīmīs, imprīmīs, pri Ci. tudi cum prīmīs ali cumprīmīs
a) med prvimi; še subst.: in primis omnium Persarum fortis N.; potem adv.: mater in primis lapidem attulit N.
b) (prav) posebno, (prav) posebej, sosebno, pred vsem (drugim): in primis constituerat C., imprimis bene habitavit N., facinus imprimis memorabile T.
c) sprva, najprvo, najprej: imprimis Adherbalem necat, dein omnes S.

relazione f

1. odnos, zveza; povezava:
relazione di causa ed effetto vzročno-posledična zveza
relazione tra materia e forma odnos med materijo in obliko
fatti in intima relazione tra loro medsebojno tesno povezani dogodki
in relazione a v zvezi s, z, kar zadeva

2. mat. odnos, razmerje, relacija:
relazione di uguaglianza enakost; fiz. relativnostni zakon

3. (medosebni) odnos, zveza:
relazione di amicizia, di parentela prijateljska, sorodstvena zveza
relazioni pubbliche stik z javnostjo
avere una relazione con imeti razmerje s, z
essere in buone relazioni con qcn. biti v dobrih odnosih s kom

4. (pisno, ustno) poročilo:
fare una relazione sestaviti poročilo, poročati

rōdō -ere, rōsī, rōsum (gl. rādō)

1. (o)glodati, (ob)glodati, (z)glodati, (z)gristi, (o)gristi, objesti (objedati), izjesti (izjedati): Ph., Plin., Stat., Sen. ph. idr., rodunt saxa capellae O., clipeos rodere Ci., dente livido Canidia rodens pollicem H., vitem O., ungues H., urbana diaria rodere H. jesti vsakdanji pičli obrok; pren.: murmura secum rodere Pers. zobe stiskajoč vase (pri sebi, sam zase) mrmrati; metaf.: ferrum robigine roditur O. rja razje(da) železo, tophus calce roditur Plin., ripam rodere Lucr. odnesti (odnašati), spodkopa(va)ti, acrior cura rodebat intima mea Aug. je glodala.

2. metaf. ponižati (poniževati), v nič dati (dajáti, dévati), napasti (napadati), obrekovati, klevetati, obregniti (obregovati) se: Mart., absentem amicum H.; abs.: in conviviis rodunt Ci.

scalpō -ere, scalpsī, scalptum (indoev. kor. *sqele-p- praskati, raziti, rez(lj)ati (razširjeno iz *squel(e)-); prim. gr. σκόλοψ -οπος oster kol, σκάλοψ krt, lat. scalper, scalprum, sculpō, stvnem. scelifa = nem. Schelfe lupina, got. halbs = stvnem. in nem. halb [prvotno „deljen“], skr. kl̥ptáḥ urejen, (o laseh in nohtih) ostrižen, obrezan, kalpáyati ureja, razdeljuje)

1. (s)praskati, grebsti, razgrebsti (razgrebati), raziti, vražati, (z)drgniti, (o)dŕzati, podŕzati: caput digito uno IUV. čohljati (praskati) se (ševeljati) po laseh z enim (samim) prstom (da se frizura ne pokvari), poseb. o Pompeju: ASIN. POLL. AP. SEN. RH., ASIN. POLL. AP. AMM., terram unguibus H., dentes NOV. FR., PLIN., scalpendo ferreis unguibus PLIN., vitiosum locum morsu COL. (o)glodati (oglodavati), verrucam SUET.; pren. dražiti k pohoti, zbujati pohoto (k pohoti), drástiti, razvnemati, zbujati poželenje (naslado): tremulo scalpuntur ubi intima versu PERS.

2. (kot umetniški t. t.) rezati, vrezati (vrezovati, vrezavati) v kamen, les, (iz)rezljati, vrezlja(va)ti, izrezati (izrezovati, izrezavati), (v)gravirati, (v)dolbsti, izdolbsti, vsekati (vsekovati, vsekavati) (scalpere o ploskem reliefu (basreliefu, ploskorezbi), sculpere o visokem reliefu (pridvižnem ali na pol pridvižnem delu)): MIN. idr., apta manus est ad fingendum, ad scalpendum CI., nostri memorem sepulcro scalpe querelam H., flores et acanthi eleganter scalpti, capita leonina sunt scalpenda VITR., scalpsisse marmora PLIN., vetuit in gemma se ab alio scalpi quam ab Pyrgotele PLIN.

sfêra esfera f ; (milje) ambiente m

sfera dejavnosti esfera de actividades
intimna sfera esfera íntima
sfera vpliva esfera de influencia

sociō -āre -āvī -ātum (socius)

1. družiti, združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), spojiti (spajati), povezati (povezovati), (z)vezati, zediniti (zedinjati), deliti kaj s kom, imeti kaj skupaj (skupno) s kom, skupaj (skupno) s kom se v kaj poda(ja)ti, skupaj s kom kaj (pre)trpeti: vim rerum cum dicendi exercitatione Ci., quid si testium studium cum accusatore sociatum est? Ci., omne genus hominum sociatum inter se esse Ci., concilia coetusque hominum iure sociati, quae civitates appellantur Ci., cum vel periculum vitae tuae mecum sociare voluisses Ci. nevarnost svojega življenja deliti z menoj = svoje življenje postaviti v nevarnost zame, svoje življenje tvegati zame, Lateranum amor patriae sociavit T. je pridružila, je do pristopa pripravila, je k pristopu nagnila, je v pristop prepričala, quae nos, reliquias Danaûm … urbe, domo socias V. ki deliš z nami mesto, dom, Scythicas sociare domos Val. Fl., sociari facinoribus L. udeležiti se zločinov, biti (so)udeležen pri zločinih, sociata cum marito mors T., sociare gaudia cum aliquo Tib. veselje deliti s kom, curas Val. Fl., se participem in omnes casus sociare Sil., sociare consilia T. ali intima consilia cum aliquo sociare Val. Fl. narediti (delati) koga deležnega svojih nakan (načrtov, naklepov) = razkriti (naznaniti, zaupati) komu svoje (najskrivnejše) nakane (načrte, naklepe), sociare sermonem cum aliquo Cu. spustiti se s kom v pogovor (debato), sociare diligentiam cum scientia Col., vires sociare iuncto aggere Sil., sociare dextras Sil. ali manūs Val. Fl.; pesn. z dat.: vitem sociatam ulmis Stat. Pogosto o zakonski zvezi, o zakonski (pa tudi nezakonski) združitvi: nobiscum per conubia sociati T., cavent, ne societur sanguis L. da se ne združi kri (po zakonskih zvezah) = da se kri ne pomeša, nulla Mycenaeum sociasse cubilia mecum iuro O. da ni delil ležišča (postelje) z menoj = da se ni nikdar telesno združil z menoj, quis fuit inter nos sociati corporis index? O. najine telesne združitve; pesn. z dat.: alicui natam conubiis sociare V. dati komu hčer v zamož, hčer omožiti s kom, alicui se vinclo sociare iugali V. skleniti s kom zakonsko zvezo, zakonsko se zvezati s kom, poročiti se s kom, foedere lecti sociata mihi O.; metaf.: verba sociare chordis H. ali sociare carmina nervis O. pridružiti (pridruževati) strunam = peti ob strunski spremljavi (ob igranju na strune).

2. skupaj (skupno) s kom se lotiti (lotevati) česa, skupaj (skupno) s kom izvršiti (izvrševati) kaj, skupaj (skupno) s kom narediti (storiti, delati, početi) kaj: sociari parricidium potuit Iust. Od tod adj. pt. pf. sociātus 3 skupen: Theseus sociati parte laboris functus O.

sodālitās -ātis, f (sodālis)

1. zadruga, (z)družba, tovarištvo, tovarišija, (prisrčno) prijateljstvo (konkr. in abstr.): ego de sodalitate solus sum orator datus Pl., cognatio, sodalitas, collegium Ci., officia sodalitatis familiaritatisque flagitet Ci., homo summa sodalitate Ci. ki ima zelo veliko dobrih prijateljev, odium adversus Vestinum intima sodalitate coeperat T., aliquem a sodalitatibus convictuque hominum abducere Gell.; occ. obedna družba, obedna (zamizna) tovarišija, družba za mizo, (stalno) omizje, krožek: sodalitates … me quaestore constitutae sunt Ci.

2. svečeniška združba, svečeniški kolegij, svečeniški zbor: fera quaedam sodalitas … germanorum Lupercorum Ci.

3. (v negativnem pomenu) prepovedana skrivna zveza (zlasti za kupovanje glasov, snovanje zarote ipd.), skrivno društvo, skrivna (tajna) združba, politični klub: per hanc consensionem, quae magis honeste quam vere sodalitas nominaretur Ci., ut sodalitates decuriatique discederent Ci. ep.

spódnji (-a -e) adj.

1. basso, inferiore; di sotto:
spodnji tok reke il corso inferiore del fiume
spodnji Pad il basso Po
spodnji del trebuha basso ventre, addome
spodnje nadstropje il piano di sotto

2.
spodnja stran il rovescio
spodnja, zgornja stran medalje, tkanine il rovescio, il diritto della medaglia, di una stoffa

3. (nanašajoč se na najnižjo stopnjo česa) minimo:
spodnja dovoljena teža peso minimo
spodnja vrednost valore minimo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. spodnja aproksimacija approssimazione per difetto
anat. spodnja čeljust mandibola
anat. spodnja okončina estremità inferiore
lingv. spodnja jezikovna plast sostrato
geol. spodnja kreda basso cretaceo
geol. spodnja plast sottosuolo, sostrato
bot. spodnja stran lista ipofillo
obl. spodnje hlače mutande; slip
obl. spodnje krilo sottogonna
spodnje perilo biancheria intima
spodnje žensko perilo intimo da donna, dessous
spodnji del base (bicchiere), fondello (calzoni), piede (mobile, busto), suola (aratro, forno)
spodnji del jadra bordame
navt. spodnje jadro trevo
grad. spodnji del stropa soppalco
polit. spodnji dom Camera bassa
zool. spodnji grgavec laringe
spodnji konec mize coda di tavola
num. spodnji krajec kovanca esergo
spodnji krožnik sottopiatto
mitol. spodnji svet inferi
grad. spodnji temelj sottofondazione

svét (-á) m

1. mondo, universo; terra:
star kot svet vecchio come Matusalemme
stvarjenje sveta la creazione del mondo
spoznavati svet conoscere il mondo
lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

3. (del zemeljske površine) area, zona:
gorat, hribovit svet zona montuosa
raven svet zona pianeggiante

4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
rastlinski svet le piante, la flora
ribji svet i pesci
živalski svet gli animali, la fauna

5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
antični svet il mondo antico
moderni, sodobni svet il mondo moderno

7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
moški, ženski svet gli uomini, le donne
mladi svet i giovani
strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
slovanski svet gli slavi

9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
odpovedati se svetu rinunciare al mondo

10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
rel. oni svet l'aldilà
politika mu je tuj svet di politica non s'intende
raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
filoz. čutni svet il mondo sensibile
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo

tam (adv. acc. f. pron. debla *tō-; prim. iste in tālis)

I.

1. (korelativna demonstr. členica, ki zaznamuje primerjano stopnjo (torej vedno s primerjalnim, ne načinovnim pomenom, ki ga ima ita) tako, tako zelo, toliko, v toliki meri; primerjava se izraža
a) s quam, in sicer stoji tam α) pred adj. in adv.: tam esse clemens tyrannus quam rex importunus potest Ci., nihil est tam volucre quam maledictum Ci., tam beati, quam iste est, non sumus Ci., ecquis tam palam de honore contendit quam ille? Ci., tam foederatis quam infestis gentibus Suet.; quam … tam, quam magis … tam magis čim bolj … tem bolj: V., quam quisque pessime fecit, tam maxime tutus est S., quam citissime conficies, tam maxime expedies Cat.; quam se nadomešča z drugimi relativi, npr.: tam varius habere cogitationes, quantus … Ci. β) redko pred glag.: tam hoc scit me habere quam egomet Pl., tam confido quam potest Pl.; tam pred esse = talis: haec tam esse quam audio, non puto Ci., ista coniuratio tam patet Hortensio quam mihi Ci. prav (ravno) tako … kakor, mox tamen Acrisium tam violasse deum, quam non agnosse nepotem poenitet O. γ) pred subst. (redko): ut „urbem“ Romam accipimus et „venales“ novicios et „Corinthia“ aera, cum sint urbes aliae quoque et venalia multa et tam aurum et argentum quam aes Corinthium Q., partes tam in re publica quam in scaenā optimae Ci.; non tam … quam ne toliko … kolikor (kakor, kot): utinam non tam fratri pietatem quam patriae praestare voluisset Ci., cum flentes non tam narraret, quam ostenderet Q., non tam in proeliis, quam in promissis firmior Ci., Deiotarum non tam ingenio quam fide defendendum puto Ci.
b) z atque (= kakor): tam consimilis est atque ego Pl.
c) s quasi (kakor da): tam pudica est, quasi … sit Pl.
d) s konsekutivnim stavkom: non essem tam inurbanus, uti ego gravarem Ci., non se tam imperitum esse, ut non sciret C.; z relativnim konsekutivnim stavkom: quis est tam lynceus, qui nihil offendat Ci., nemo inventus est tam amens, qui … eriperet Ci.; če sta glavni in odvisni stavek zanikana, stoji tudi quin: numquam tam male est Siculis, quin aliquid facete dicant Ci. —

2. (kot demonstr. členica korelacije, ki zaznamuje zelo visoko stopnjo) tako zelo, v tolik(šn)i meri
a) pred adj. in adv.: tam necessario tempore Ci., templum tam antiquum, tam sanctum, tam religiosum Ci., tam magno animo esse Ci., cum tam multi testes dixissent Ci., quid tu tam mane? Ci., ius civile tam vehementer amplexus es Ci., apud talīs viros tam impudenter loqueris Ci., non agam tam acerbe Ci., tam modo Pl. pravkar; pred deminutivi: tam ob parvulam rem Ter., tam parvilis in faucibus Plin.; sicer redko, a vendarle tudi pred superl.: tam gravissimis iudiciis concisus Ci., nec alia tam intima Tiberio causa T.
b) pred glag. (redko): nisi meum gnatum tam amem Pl., non tam concupivit Vell.
c) pred subst. (redko): numquam ego te tam esse matulam credidi Pl., cur tam tempore exclamarit occisum Ci. —

II. tam = tamen: Pl., tam etiam sciat Naev. ap. Fest., tam potis pacis potiri Enn. ap. Fest., tam male cupimus, quamquam estis nihili, tam vobis consului Tit. ap. Fest.

turgor -ōris, m (turgēre) oteklost, nabreklost, napetost, nabuhlost, napihnjenost, starejše strčanje: nescioqua intima plenitudine distentam magno cum turgore respiciens M., vix umbilicum multa opertum fascea turgore pinguis insuit rubellulum M.

ūtor (stlat. oitor, oetor, inf. pr. oetier), ūtī, ūsus sum

1. kaj rabiti, porabiti (porabljati), uporabiti (uporabljati), poslužiti (posluževati) se česa, izkoristiti (izkoriščati) kaj, opreti (opirati) se na kaj; abs.: Pl., Ter., Ca., Varr., Q. idr., et quaerere et uti H., divitiae (sc. expetuntur), ut utare Ci. za porabo, negavit se uti Ci. odklonil je, non uterer Ci. odklonil bi, quemadmodum in tribunis consulari potestate usi sunt L. kakor so običajno ravnali pri volitvah tribunov … ; kot jur. t.t. uti frui Icti. imeti (po)rabo in užitek, rabiti in uživati; kot med. glag. pravilno z abl. = „koristiti si s čim“ = izkoriščati, uporabljati kaj, ravnati s čim: Pl., Ter., Ph., Col. idr., pecuniā L., bene armis, optime equis uti C., pugnis et calcibus Ci., dextro oculo non neque bene uti N. na desno oko ne videti enako dobro, veste Medicā uti N. nositi medijsko obleko, ipsa suā Dido concidit usa manu O., uti aere pro nummo C., Siciliā ad omnes res Ci., aliquo in servilia eius artis ministeria L.; metaf.: uti domo Ci. stanovati v hiši, (pre)bivati v hiši, oratione Ci. govoriti, minoribus verbis O. manj ponosno govoriti, temporibus sapienter N. vdati se v (časovne) razmere, podrediti se položaju, ukloniti se razmeram, ravnati času (razmeram) primerno, suo largius S. zapraviti (zapravljati), (po)tratiti svoje imetje, lege male Ci. zlorabiti (zlorabljati), exemplo Ci. navesti (navajati), dati (dajati), pace mirovati: C. ali sprejeti mir: L.; z abstr.: Pl., Ter., Acc. ap. Non., Enn. ap. Gell., L., V. idr., consiliis N. ravnati se po … , clementiā, more crudelitatis N. ali acerbitate Ci., arrogantiā C. prizanesljivo (kruto, hudo, oblastno) ravnati ali postopati, biti prizanesljiv (krut, hud, oblasten); podobno: benignitate, studio in proeliis C., celeritate Ci.; uti aetatis vacatione N., instituto eodem N. (na)vajen biti (česa), criminatione in aliquem Ci.; z dvojnim abl.: aliquo auctore Ci. opirati se na koga kot … , quibus (sc. turribus) … propugnaculis adversus latrones utuntur L. za branišče (kraj za obrambo), imperatore vel milite me utimini S.; z acc. quantitatis (poleg abl.): ut hoc utimur maxime more … multum Pl., nil circuitione usus es Ter., ne filius quidem quidquam utitur (sc. hortis suis) Ci. ep.; predklas. in vulg. z acc.: Ca. ap. Gell., Naev. Ap. Non., Varr. idr., uteris, ut voles, operam meam Pl., ferrum uteretur Aur., alicui scyphos utendos dare Pl. za (u)porabo posoditi, dati na uporabo, utenda vasa rogare Pl. izposoditi si za (upo)rabo, beneficium, quod datum utendum (na up) est Pl.; z dvojnim acc.: aliquem uti placidum et clementem Pl.; klas. le v gerundivni obl.: quod utendum acceperis Ci. v uporabo, huic omnia utenda ac possidenda tradiderat Ci. v uporabo in posest; pesn.: multa rogant utenda dari O.

2. occ. (po)rabiti, uporabiti (uporabljati) =
a) uži(va)ti, zauži(va)ti: Cels. idr., cibo N., lacte et herbis O., ut pecus uti (sc. aquā) possit Varr. piti, sibi penum aliud ornet, si quidem sese uti volet Pl. če noče stradati, mulieribus Lamp. spolno (meseno) rabiti, spolno občevati.
b) živeti ob čem, od česa, preživljati se s čim: huic dederis, unde utatur Ter., habere quī utar Ci.
c) imeti, imeti v lasti (posesti, oblasti), posedovati (habere poudarja objektivno, uti subjektivno stran pojma „imeti“): Pl., Ter., H., Plin. iun. idr., patre diligenti N., Phalerico portu non magno utebantur N., omnibus optimis rebus usus est N. je bil preskrbljen z vsemi dobrinami, intimā familiaritate alicuius (s kom) uti N., re frumentariā uti angustā C. imeti malo živeža, uti adversis ventis Ci. ep., proeliis secundis Ci. srečno se bojevati, srečo imeti v bojih (vojni), valetudine non bonā C. ne biti trdnega zdravja, biti šibkega zdravja, optimā valetudine C. biti pri prav dobrem zdravju, prav zdrav biti, tantā prosperitate usus est valetudinis N. bil je pri tako ugodnem (dobrem) zdravju, bil je tako ugodnega (dobrega) zdravja, duro initio usus est adulescentiae N., honore Ci. opravljati častno službo; z dvojnim abl.: hoc Sosylo Hannibal litterarum Graecarum usus est doctore N. Sozila je imel za učitelja, iis melioribus civibus uteremur Ci. v njih bi imeli boljše državljane, bili bi nam boljši državljani, quibus amicis esset usurus N. ki bi jih imel za prijatelje, ki bi mu bili prijatelji, placido te (= Neptuno) et clementi usus sum in alto Pl., administris ad ea sacrificia druidibus utuntur C.
d) potrebovati, treba biti komu česa: ambitione nihil uterer Ci., eā nihil hoc loco utimur Ci. tukaj ne potrebujemo, tukaj ne govorimo o …

3. metaf. s kom občevati, družiti se, drugovati, prijateljevati: Pl. idr., aliquo uti valde familiariter Ci. ep., N. ali familiarissime Ci. ali intime N. prav prijateljsko občevati s kom, biti s kom v prav prijateljskih odnosih, Trebonio multos annos utor Ci. ep., multum aliquo, plurimum aliquā Ci., scis, quo pacto deceat maioribus uti H.; z dvojnim abl.: aliquo uti amico N.; v enakem pomenu predklas. tudi za acc.: Luc. ap. Non., vicinas … quam minimum utatur (sc. vilica) Ca., puerum Varr. — Od tod adj. pt. pr. ūtēns -entis rabeč, uporabljajoč = potrebujoč: utentior sane sit, honestior vero quomodo? Ci. izda pač lahko več.

Opomba: Star. inf. pr. utier: Pl., Ter., Acc. Od act. soobl. ūtō -ere najdemo imp. utito: Cat. in pr. pass. utitur Nov. ap. Gell.