Franja

Zadetki iskanja

  • športni avto stalna zveza
    (vozilo) ▸ sportkocsi
    Sopomenke: športni avtomobil
  • terenski avto stalna zveza
    (vozilo) ▸ terepjáró kocsi
    Sopomenke: terenski avtomobil, terenec
  • tovorni avto stalna zveza
    (vozilo) ▸ teherkocsi
    Sopomenke: tovorni avtomobil
  • akcijski radij stalna zveza
    (domet) ▸ hatótávolság, hatósugár
    Ker imajo letala premajhen akcijski radij, da bi se lahko vrnila na letalonosilko, naj bi po bombardiranju pristala na kitajskih letališčih. ▸ Mivel a repülőgépeknek túl kicsi a hatótávolsága ahhoz, hogy visszatérhessenek a repülőgép-anyahajóra, a bombázás után kínai reptereken kellene landolniuk.
    Edison je izdelal električni avto z akcijskim radijem do 100 milj, a zaradi (pre)dragega akumulatorja ni bil praktičen. ▸ Edison 100 mérföld hatósugarú elektromos autót épített, de a (túlságosan) drága akkumulátor miatt nem volt praktikus.
  • atlas samostalnik
    1. (knjiga zemljevidov) ▸ atlasz
    atlas sveta ▸ világatlasz
    geografski atlas ▸ földrajzi atlasz
    interaktivni atlas ▸ interaktív atlasz
    elektronski atlas ▸ elektronikus atlasz
    izdaja atlasa ▸ atlasz kiadása
    Veselje imam doma gledati v atlas in si predstavljati vse te dežele sveta. ▸ Szeretem otthon az atlaszt nézegetni, és elmélkedni világ országairól.
    Knjigarne ne bodo preživele samo s kuharicami in atlasi! ▸ A könyvkereskedések nem fognak megélni csupán receptkönyvekből és atlaszokból.

    2. (zbirka iz neke stroke) ▸ atlasz
    ornitološki atlas ▸ madártani atlasz
    lingvistični atlas ▸ lingvisztikai atlasz
    anatomski atlas ▸ anatómiai atlasz
    ilustrirani atlas ▸ illusztrált atlasz
    Napisan je v poljudnem jeziku in v obliki barvnega ilustriranega atlasa. ▸ Közérthető nyelven, színes, illusztrált atlasz formájában íródott.
    avtor atlasa ▸ atlasz szerzője
    atlas živali ▸ állatok atlasza

    3. (blago) ▸ atlasz
    Okrog vratu je zategnila trak iz belega atlasa. ▸ Atlaszból készült szalagot kötött a nyakába.
    Najbrž radi čutite dotik mehkega atlasa ali čiste svile, morda pa tudi žameta. ▸ Valószínűleg szereti a puha szatén vagy a tiszta selyem, esetleg a bársony tapintását.
    Oblečena je bila v domačo haljo brez rokavov iz modrega atlasa. ▸ Kékszínű atlaszból készült ujjatlan háziköntöst viselt.

    4. medicina (vretence) ▸ atlasz, fejgyám
    naravnati atlas ▸ atlaszt helyre rak
    Otrokom, ki jim naravnam atlas, se potlej ne morejo razviti bolezni zaradi izpahnjenega vretenca. ▸ Azoknál a gyermekeknél, akiknél a helyére rakom az atlaszt, nem alakulhatnak ki a csigolya elmozdulásából eredő betegségek.
    Ko je atlas na svojem mestu, možgani končno lahko delujejo nemoteno. ▸ Amikor az atlasz végre helyén van, az agy zavartalanul tud működni.

    5. geometrija (o topološki ploskvi) ▸ atlasz
    Po definiciji mnogoterosti ima X števen atlas. ▸ A sokaság meghatározása szerint X-nek megszámlálható atlasza van.
    Prostor G je p-adična analitična mnogoterost, če na njem obstaja atlas. ▸ A G-tér p-adikus analitikus sokaság, ha létezik rajta atlasz.

    6. tudi z veliko začetnico (avto) ▸ Atlas

    7. (v arhitekturi) ▸ Atlasz
  • avtomobíl ➞ avto

    trgovec z avtomobíli (motor) car dealer, ZDA auto(mobile) dealer
    profesionalen tat avtomobílov car thief
    krasti avtomobíle to steal cars
    povorka avtomobílov motorcade
    razstava avtomobílov motor show
  • avtomobíl automóvil m ; glej avto
  • bateríja batterie ženski spol

    električna baterija batterie électrique, pile ženski spol sèche; (avto) accu(mulateur) moški spol
    protiletalska baterija batterie antiaérienne, batterie de D.C.A.
    obalna baterija batterie côtière
    oklopna baterija batterie blindée (cuirassée)
    baterija steklenic rangée ženski spol (ali régiment moški spol) de bouteilles
    žepna baterija lampe ženski spol de poche
  • bateríjski de batterie

    (avto) baterijsko vžiganje allumage moški spol par batterie
  • bateríjski de bateria

    baterijski sprejemnik receptor m de pilas
    baterijski tok corriente f de batería
    baterijsko vžiganje (avto) encendido m por bateria
  • biti cepljen proti čemu frazem
    1. lahko izraža negativen odnos (o neobstoječi lastnosti) ▸ be van oltva ellene, hidegen hagyja, immunis rá
    Njegovi serviserji pa očitno sodijo med tiste, cepljene proti hitrosti, saj je avto pokvarjen že tri leta. ▸ Az autószerelői nyilván azok közé tartoznak, akiket hidegen hagy a sebesség, hisz az autó már három éve lerobbanva áll.
    Med nepoučenimi so seveda daleč spredaj Američani, ki so očitno še dodatno cepljeni proti splošni izobrazbi. ▸ A tanulatlanok között persze az amerikaiak viszik a prímet, akik, úgy tűnik, még inkább be vannak oltva az általános műveltség ellen.

    2. (neobčutljiv; odporen) ▸ immunis rá, hidegen hagyja, be van oltva ellene
    Podobno krasnih obljub smo Slovenci doslej dobili že kar precej, zato bi bili lahko že cepljeni proti lahkovernosti. ▸ Mi, szlovénok már eddig is számos hasonlóan csodás ígéretet kaptunk, így akár már immunisak is lehetnénk a hiszékenységre.
    Primorci so že cepljeni proti tej razpravi, saj so jo preštudirali na številnih konkretnih primerih. ▸ A Tengermellék lakosait már hidegen hagyja ez a vita, mivel számos konkrét eset kapcsán foglalkoztak a kérdéssel.
  • blindíran

    blindiran avto, vlak automóvil m, tren m blindado
  • bók (-a) m

    1. fianco (tudi ekst.); anca:
    dati roke v bok mettere le mani sui fianchi
    ležati na boku giacere sul fianco
    desni, levi bok fianco destro, sinistro
    migati z boki muovere le anche

    2. (stranski, vzdolžni del) fianco, fiancata, lato, banda; costa:
    avto se je prevrnil na bok l'auto si capovolse sul fianco
    navt. desni, levi bok ladje murata destra, sinistra
    krmni, premčni bok quartiere poppiero, prodiero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    udariti nasprotnika z boka attaccare il nemico di fianco
    pren. postaviti koga komu ob bok paragonare qcn. a
    stati bok ob boku stringersi stretti stretti
  • bolha samostalnik
    1. (zajedavec) ▸ bolha
    pasja bolha ▸ kutyabolha
    mačja bolha ▸ macskabolha
    bolhe grizejo ▸ a bolhák csípnek
    imeti bolhe ▸ bolhája van
    zatiranje bolh ▸ bolhairtás
    ovratnica proti bolham ▸ bolhanyakörv
    sredstvo proti bolham ▸ bolhairtó szer
    poln bolh ▸ tele van bolhával
    bolhe in uši ▸ bolhák és tetvek
    bolhe in stenice ▸ bolhák és poloskák
    šampon proti bolham ▸ bolha elleni sampon
    Popršite mačko in stanovanje z učinkovitim sredstvom proti bolham. ▸ A macskát és a lakást is fújják be hatékony bolhairtó szerrel!
    Povezane iztočnice: listna bolha, peščena bolha, mačja bolha

    2. neformalno (model avta) ▸ Kispolszki
    Ko je imela svoj prvi avto, to je bila oranžna bolha, je prav ona velikokrat vozila na nastope. ▸ Első kocsijával, a narancssárga Kispolszkival, gyakran éppen ő vitt bennünket a fellépésekre.

    3. (prisluškovalna naprava) ▸ poloska
    Preveriti bi morali, ali se v računalniku morda ne skriva kakšna prisluškovalna bolha. ▸ Meg kellene vizsgálni, nem rejtőzködik-e a számítógépben egy poloska.
  • bolníški

    bolníški avto ambulance
    bolníška blagajna sick fund, health insurance
    bolníška hrana sick diet
    bolníška knjiga patients' book
    bolníški list medical record
    bolníška nega nursing
    bolníška nosilnica litter, stretcher
    bolníški nosilničar stretcher-bearer, ambulance man
    bolníški oddelek sick-ward
    bolníška oskrba assistance to the sick
    bolníška postelja sickbed
    priklenjen na bolníško posteljo confined to bed, bedridden
    bolníška soba sickroom, ward, infirmary, vojska sick bay
    bolníško spričevalo pogovorno doctor's note
    bolníški stol wheelchair, bath chair
    bolníška strežnica (sick) nurse
    bolníško zavarovanje health insurance
  • bolníški

    bolniška hrana dieta f; régimen m
    bolniška nega asistencia f a los enfermos
    bolniška blagajna caja f del seguro de enfermedad
    bolniško zavarovanje seguro m de enfermedad
    bolniška soba habitación f del enfermo; (v bolnici) sala f de hospital, enfermería f
    bolniški avto, voz ambulancia f
    bolniški vlak trenambulancia m
    bolniška postelja lecho m (ali cama f) del enfermo
    biti na, v bolniški postelji estar (enfermo) en cama; guardar cama
    vstati iz bolniške postelje abandonar la cama, evantarse
    bolniško osebje personal m de enfermería
  • butelj samostalnik
    izraža negativen odnos (neumnež) ▸ tökkelütött, balga, ütődött
    Samo pravi butelj bi si registriral avto, ki ni tehnično brezhiben, mar ne? ▸ Csak egy igazi tökkelütött vinné vizsgára a műszakilag nem kifogástalan autóját, ugye?
    Kriv sem le toliko, da sem bil takšen butelj, da sem te stvari poslušal. ▸ Csak annyiban vagyok hibás, hogy balgaságomban végighallgattam ezeket a dolgokat.
    "Poglej ga, še en butelj, ki ne ve, po kateri strani se mora peljati." ▸ Nézd, még egy ütődött, aki nem tudja, melyik oldalon kell vezetnie.
    Sopomenke: bedak, idiot
  • césten

    cestni delavec peón m caminero
    cestna križarka (velik avto) automóvil m grande y lujoso, fam hum haiga f
    cestno križišče cruce m de carreteras, de calles
    cestna mreža (omrežje) red f de carreteras
    cestni pometač barrendero m
    cestni promet tráfico m rodado, circulación f por carretera
    cestni razcep bifurcación f
    cestna razsvetjava alumbrado m público
    cestni ropar salteador m de caminos, bandolero m
    cestni transport transporte m por carretera
    cestna zagata, zastoj congestión f del tráfico; embotellamento m
    cestna zapora cierre m de la circulación
    cestni valjar apisonadora f
  • crkniti glagol
    1. neformalno (o napravi) ▸ lerobban, bedöglik, felmondja a szolgálatot
    televizor crkne ▸ a televízió bedöglik, a televízió felmondja a szolgálatot
    Hčeri je crknil televizor, sinu avto. ▸ A lányának a tévéje döglött be, a fiának az autója.
    baterija crkne ▸ az elem lemerül
    avto crkne ▸ az autó lerobban
    telefon crkne ▸ a telefon bedöglik
    Če nam v službi crkne računalnik, cel dan nimamo kaj delati. ▸ Ha a munkahelyünkön bedöglik a számítógépünk, egész nap tétlenek vagyunk.

    2. neformalno, grobo (umreti) ▸ döglik, pusztul
    crkniti od lakote ▸ éhen döglik
    Najdi jo, ali pa crkneš od lakote! ▸ Találd meg, vagy éhen döglesz!
    Saj kmet lahko crkne ob toliko živalih. ▸ Hiszen egy gazda ennyi jószág mellett meg is dögölhet.

    3. neformalno, izraža negativen odnos (o aktivnosti, delovanju) ▸ kimúlik
    pustiti crkniti ▸ hagy megdögleni
    Če ne bi bili solastniki, bi pa gnil sistem takšen obrat pustil crkniti. ▸ Ha nem lennének társtulajdonosok, egy ilyen üzemet a rohadó rendszer hagyna kimúlni.

    4. neformalno (poudarja intenzivnost dejanja) ▸ pusztul, megszakad
    crkniti od smeha ▸ megszakad a nevetéstől
    Moj namen je pa, da bralec crkne od smeha. ▸ De az a szándékom, hogy az olvasó megszakadjon a nevetéstől.
    Hahaha..., da crkneš od smeha, kako ste mu nasedli. ▸ Hahaha..., megszakadok a nevetéstől, ezt aztán bevettétek.
    crkniti od dolgčasa ▸ belepusztul az unalomba
    Bivši mož je našel prazno stanovanje in skoraj crknil od presenečenja. ▸ A volt férj üresen találta a lakást, és majdnem összeesett a meglepetéstől.
  • dajáti (dájem)

    A) imperf. ➞ dati

    1. dare:
    dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
    dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
    dajati v najem dare in affitto, affittare
    pog. dajati nazaj restituire

    2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
    dajati v spomin dare in ricordo

    3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
    obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
    delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti

    4. (s širokim pomenskim obsegom)
    a) s prislovnim določilom:
    dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
    dajati na trg lanciare sul mercato
    b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
    obleko dajati delat far fare il vestito
    to mi daje misliti ciò mi fa pensare

    5. (plačevati) dare, offrire:
    dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
    (ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?

    6.
    dajati mleko (krava) dare il latte
    dajati volno (ovca) dare la lana
    pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
    pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
    dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
    dajati potuho tener mano a qcn.
    dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto

    7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
    dajati nauke dare, impartire insegnamenti
    dajati pomoč dare, porgere aiuto
    dajati ukaze dare ordini

    8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
    tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza

    9.
    dajati nase tenere alla propria persona

    10. pog. (boleti):
    daje ga želodec gli duole lo stomaco
    daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
    v križ me daje mi duole la schiena
    dajati duška dare sfogo
    dajati prednost čemu preferire qcs.
    dajati (kaj komu)
    iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
    pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
    dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
    dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
    rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
    dajati (predpisati)
    zdravilo dare una medicina
    dajati ime imporre un nome
    dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
    dajati na glasovanje passare ai voti
    dati duška sfogare
    dajati na stran accantonare
    dajati prednost anteporre, preferire
    dati ritem ritmare
    tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
    dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
    dajati v najem noleggiare
    dajati v zakup appaltare

    B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.

    1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con

    2. (prepirati se) litigare

    3.
    dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente