Franja

visoka starost ženski spol vorgerücktes Alter, hohes Alter

alterácija alteration

alterírati to alter

bajt|a ženski spol (-e …) die Kate; slaba hiša: die Hütte [salopp auch für: Haus]
stara bajt ein alter Kasten, študent: bemoostes Haupt

čas|i moški spol množina die Zeit (iz starih časov aus alter Zeit; v njegovih časih zu seiner Zeit); Zeiten množina (hudi schlechte, zli böse, mračni finstere, negotovi unsichere; v svojih najboljših časih in seinen besten Zeiten); privzdignjeno: Zeitläuf(t)e množina
|
prejšnje čase in früheren Zeiten
prihodnji časi kommende/künftige Zeiten
stari časi die Vorzeit
dobri stari časi die gute alte Zeit
kot v starih časih wie in alten Tagen
na svete čase alle Jubeljahre
že vse večne čase seit ewigen Zeiten
za vse večne čase für Zeit und Ewigkeit
zadnje čase neuerdings
od davnih časov seit undenklicher Zeit
|
časi se spreminjajo die Zeiten ändern sich
drugi časi, druge navade andere Zeiten, andere Sitten

déjstvo fact; matter of fact

déjstvo je, da... the fact is that...
to je déjstvo, ki ga vsi poznamo it is a fact known to us all
to nič ne spremeni na déjstvu that does not alter the fact (da... that...)
postaviti koga pred gotovo déjstvo to confront someone with an accomplished fact
biti postavljen pred gotovo déjstvo to be faced with an accomplished fact
temelječ na déjstvih based on facts
ujemati se z déjstvi to fit the facts
to ni najmanj važno (= je precej, zelo važno) déjstvo this is not the least important fact
to déjstvo ni niti malo važno this fact is not in the least important

dob|a [ô] ženski spol (-e …)

1. zgodovine: die Zeit, -zeit (kamena Steinzeit, mlajša kamena Jungsteinzeit, srednja kamena Mittelsteinzeit, stara kamena Altsteinzeit, zgodnja kamena Frühsteinzeit, bakrena Kupferzeit, bronasta Bronzezeit, zgodnja bronasta Frühbronzezeit, halštatska Hallstattzeit, latenska La-Têne-Zeit, železna Eisenzeit; suženjstva Sklavenzeit, fevdalna Feudalzeit; baročna Barockzeit, bidermajerska Biedermeierzeit, cesarstva Kaiserzeit, kolonialna Kolonialzeit, revolucije Revolutionszeit, viteštva Ritterzeit; geografija hladna Kaltzeit, topla Wärmezeit, ledena Eiszeit/Kaltzeit, günška ledena Günzeiszeit, mindelska ledena Mindeleiszeit, riška ledena [Rißeiszeit] Risseiszeit, würmska ledena Würmeiszeit, medledena Zwischeneiszeit/Interglazialzeit/Warmzeit, poledena Nacheiszeit/Postglazialzeit, deževna Regenzeit); religija die Zeit (apostolska apostolische, babilonskega suženjstva der babylonischen Gefangenschaft, Konstantinova Konstantinische …); (čas) die -zeit (junaška/herojska Heldenzeit, krizna/krize Krisenzeit, razcveta/vrhunca Blütezeit)

2. (vek; era, epoha) das Zeitalter (Newtonova Newtons, tehnike der Technik), -zeitalter (atomska Atomzeitalter, bronasta Bronzezeitalter, industrijska Industriezeitalter, računalnikov Computerzeitalter, reformacije Reformationszeitalter, strojev Maschinenzeitalter); die Ära, die Epoche
zlata doba das Goldene Zeitalter (tudi figurativno)

3. (določeni/odrejeni čas) die -zeit (čakalna Karenzzeit, Wartezeit, inkubacijska Inkubationszeit, latenčna Latenzzeit, lovna Jagdzeit, lovstvo varstvena Schonzeit, pomočniška Gesellenzeit, posebna pokojninska Ersatzzeit, preizkusna Erprobungszeit, Probezeit, razvojna Entwicklungszeit, učna Ausbildungszeit, Lehrzeit, zavarovalna Versicherungszeit)
nihajna doba valov: die Laufzeit

4. (obdobje) der Zeitabschnitt (življenjska des Lebens, zgodovinska der Geschichte, zgodovine narave der Naturgeschichte); (razdobje, čas od-do) der Zeitraum, -zeitraum (garancijska Garantiezeitraum)

5.
geološka doba die Formation, (zemeljski vek) das Erdzeitalter

6. medicina die Periode, -periode (iztisnjenja plodu Austreibungsperiode, širjenja Eröffnungsperiode, perinatalna Perinatalperiode)
tehnika ogrevalna doba za zgradbe/stanovanja die Heizperiode

7. trajanje: die Dauer, -dauer (amortizacijska Nutzungsdauer, funkcijska Funktionsdauer, ležalna v bolnišnicah Verweildauer, trajanja Lebensdauer, tehnika vklopna Einschaltdauer)

8.
življenjska doba (starost) das Alter, -alter
(igranja Spielalter, spraševanja Fragealter, deteta Babyalter, otroška Kindesalter, deška Knabenalter, dekliška Mädchenalter, mladostna Jugendalter, odraslosti Erwachsenenalter, starosti Greisenalter)
|
mandatna doba die Amtszeit, die Amtsperiode, die Amtsdauer
obhodna doba astronomija die Umlaufdauer, die Umlaufzeit
poporodna doba medicina das Kindbett, das Wochenbett
zgodovina predmarčna doba der Vormärz
pripravniška doba das Praktikum, das Referendariat, das praktische Jahr
razpolovna doba fizika die Halbwertszeit
vrtilna doba die Umdrehungsdauer, die Umdrehungszeit
življenjska doba die Lebensspanne, die Lebensdauer, človeka: die Lebenserwartung
|
dobe: der Zeit, Zeit-
(dokument das Zeitdokument, pojav die Zeiterscheinung, roman der Zeitroman, slika das Zeitbild)
okus dobe der Zeitgeschmack (tedanje damaliger Zeitgeschmack)
okoliščine tiste dobe die (damaligen) Zeitumstände
kritika dobe die Zeitkritik
s kritiko dobe zeitkritisch
|
nanašajoč se na dobo zeitbezogen
vezan na dobo zeitgebunden
za daljšo dobo auf längere Zeit
za kratko dobo kurzfristig
prelomnica med dobama die Zeitenwende
| ➞ → čas, ➞ → epoha, ➞ → era, ➞ → obdobje, ➞ → perioda, ➞ → razdobje, ➞ → vek

drugáčen other, another, different (od from); unlike, other than; dissimilar, diverse, disparate

čisto drugáčen od (tvojega) quite different from (yours)
postati drugáčnega vedenja to change (ali to alter) one's conduct
stvar je čisto drugáčna (figurativno) the boot is on the other foot

drúgi (-a -o)

A) num.

1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
Filip II. Filippo II
v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno

2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
hotel druge kategorije albergo di seconda categoria

3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado

4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
po drugi strani d'altra parte

5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole

6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
on je moj drugi jaz è il mio alter ego
blago iz druge roke merce di seconda mano
pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
film. drugi plan secondo piano
sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
drugi glas voce seconda
šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
šport. druga postava squadra di rincalzo
hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)

B) drúgi (-a -o) m, f, n

1. secondo (-a):
drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda

2. eden ... drugi altro (-a):
eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi

3. eden ... drug altro (-a):
bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro

gospic|a ženski spol (-e …)

1. ( alter Ausdruck für Fräulein )

2. živalstvo, zoologija der Kaisermantel, der Silberstrich

izbóljšati to improve; to make better; to mend; to ameliorate

to stvari ne bo izboljšalo this will not mend matters
izbóljšati se to improve, to mend, to ameliorate, to alter for the better
njegovo zdravje se je izboljšalo his health has improved
moglo bi se izbóljšati there is room for improvement

jajc|e srednji spol (-a …)

1. živalstvo, zoologija das Ei (znesti legen); živalstvo, zoologija -ei (galebje Möwenei, golobje Taubenei, gosje Gänseei, kačje Schlangenei, kokošje Hühnerei, kukavičje Kuckucksei, nojevo Straußenei, račje Entenei); v kuhinji: (čajno Frischei, domače Landei, enodnevno Trinkei, na oko Setzei, Spiegelei, v prahu Trockenei, za valjenje Brutei, natrto Bruchei, Knickei, umešano Rührei, v slanici vloženo Solei)
poširana jajca množina verlorene Eier
figurativno Kolumbovo jajce das Ei des Kolumbus
znesti jajce ein Ei legen
nesti jajca Eier legen
valiti jajca Eier bebrüten
stepsti jajce ein Ei steif schlagen
velik kot jajce eigroß, kot golobje: taubeneigroß, kot kurje: hühnereigroß
… jajce/a, za jajca Eier-
(ura za kuhanje jajc die Eieruhr, kuhalnik za jajca der Eierkocher, podstavek za jajca der Eierständer, presvetljevalnik za jajca die Eierlampe, žlička za jajca der Eierlöffel, figurativno ples po jajcih der Eiertanz)

2. (modo) das Ei; ➞ → modo
figurativno praskati se po jajcih herumlungern

3.
jajca množina (šara) der Krempel
figurativno pustiti vsa ta jajca den ganzen Krempel umwerfen
figurativno stara jajca alte/olle Kamellen, der Schnee von gestern, ein alter Hut
|
kot po jajcih hoditi: wie auf Eiern
figurativno delati kot z jajcem wie ein rohes Ei behandeln
figurativno biti si podoben kot jajce jajcu sich gleichen wie ein Ei dem anderen, sin očetu ipd.: wie aus dem Gesicht geschnitten sein
figurativno iskati dlako v jajcu ein Haar in der Suppe suchen, (jemandem) am Zeuge flicken
jajce več od pute ve das Küken will klüger sein als die Henne

komaj¹ [ó] adverb

1. kaum (nositi kaum tragen, verjetno kaum zu glauben, tri metre visok kaum drei Meter hoch)
figurativno komaj, komaj mit knapper Not, mit Ach und Krach

2.
komaj kdo kaum jemand, fast niemand
komaj kaj kaum etwas, fast nichts
komaj kaj starejši kaum älter
spal sem komaj kaj ich habe kaum geschlafen
komaj kaj več/dlje/manj kaum mehr/länger/weniger als
komaj kdaj kaum wann
komaj še kaum noch

3. z navedbami časa: knapp (komaj eno uro/deset minut eine knappe Stunde, knapp zehn Minuten)

4. (pravkar, šele) gerade erst, kaum [daß] dass

5. (kvečjemu) höchstens

6.
komaj čakati na kaj (etwas) nicht/kaum erwarten können

kop¹ [ô] moški spol (-a …)
rudarstvo dnevni kop der Abraumbau, Tagebau
stari kop Alter Mann
v dnevnem kopu (površinsko) über Tage

kost¹ [ó] ženski spol (kosti …) anatomija der Knochen, das Bein (cevasta Röhrenknochen, čeljustna Kieferknochen, iglasta Nadelknochen, kožna Hautknochen, krovna Deckknochen, lobanjska Schädelknochen, medenična Beckenknochen, mozgovna Markknochen, sezamska Sesambein)
… kosti Knochen-
(atrofija medicina der Knochenschwund, die Knochenatrophie, klešče za kosti die Knochenzange, nastajanje kosti die Knochenbildung, krhkost die Knochenbrüchigkeit, mehčanje die Knochenerweichung, nalom medicina der [Knochenriß] Knochenriss, nekroza der Knochenbrand, die Knochennekrose, poškodba die Knochenverletzung, prelom der Knochenbruch, presaditev die Knochenüberpflanzung, spajanje kosti z žeblji die Knochennagelung, tvorba die Knochenentwicklung, vnetje die Knochenentzündung)
(samo še) kost in koža Haut und Knochen, knochendürr, klapperdürr
stara kost alter Knochen
s težkimi kostmi grobknochig, starkknochig
z lahkimi kostmi feingliedrig, schmalgliedrig
s kožo in kostmi figurativno mit Haut und Knochen
ločiti meso od kosti (das Fleisch) entknochen, ausbeinen
do kosti obžreti: bis auf die Knochen
figurativno iti do kosti strah, krik ipd.: durch Mark und Bein gehen, strah: in die Beine fahren, in die Knochen fahren
mraz: durch und durch gehen, bis ins Mark gehen
mraz gre do kosti es friert Stein und Bein
v kosti in die Knochen
nagnati/vlivati strah v kosti (jemandem) Furcht einflößen/einjagen, (jemanden) einschüchtern
v kosteh in den Knochen
imeti v kosteh in den Knochen haben
strah v kosteh der Schreck in den Gliedern (der Schreck steckt (mir) noch in allen Gliedern)

kot³

1. (enako kot) wie (bel kot sneg weiß wie Schnee), (kot kak, kot bi bil) wie ein (močan kot medved stark wie ein Bär, obnaša se kot (kak) pesnik er tritt wie ein Dichter auf)
kot sledi (takole) wie folgt, [folgendermaßen] folgendermaßen
kot že ime pove/kot pove že ime wie schon der Name sagt

2.
tako … kot so … wie
prav tako …, kot ebenso …, wie (tako razcapan kot on so/ebenso zerlumpt wie er)
tako kot (in tudi) wie, sowie
prav tako ne, kot [sowenig] so wenig/[ebensowenig] ebenso wenig, wie
toliko … kot [soviel] so viel … wie/als
prav toliko … kot [ebensoviel] ebenso viel … wie (toliko denarja kot njena sestra [soviel] so viel/[ebensoviel] ebenso viel Geld wie ihre Schwester)
toliko kot [soviel] so viel wie ein (ta odgovor je bil toliko kot privolitev diese Antwort war [soviel] so viel wie eine Zusage)

3. (drugače kot) als (starejši kot Peter älter als Peter, bolj iz sočutja kot iz ljubezni mehr aus Mitleid als aus Liebe, rajši umreti kot biti nesvoboden lieber sterben als unfrei sein)
vse prej kot alles andere als
drugače, kot sem si zamislil anders als ich es mir gedacht habe

4.
kot kdaj prej denn je zuvor
kot sploh kdaj denn je

5.
kot da bi/kot da bi bil (kakor da bi) als ob s konjunktivom (zdelo se mi je, kot da bi bil čakal že ure in ure mir kam es vor, als ob ich schon Stunden über Stunden gewartet hätte)

6.
tako … kot (tudi) … sowohl … als (auch) …

7. po rojstvu, poklicu ipd.: als (Peter kot zdravnik/njen mož/rojen Dunajčan Peter als Arzt/ihr Mann/ein geborener Wiener)

8.
kot le kaj unglaublich (spreten, kot le kaj unglaublich geschickt)
kot le kdo wie kaum jemand
kot le kje wie kaum woanders

9.
bel kot … -weiß (lilija lilienweiß)
črn kot … -schwarz (oglje kohlschwarz)
težak kot … -schwer (kamen steinschwer)
trd kot … -hart (kamen steinhart, knochenhart)
visok kot … -hoch (drevo baumhoch) ➞ → bel, črn, visok, velik, težak, trd, neumen …

kritič|en (-na, -no) kritisch (družbeno sozialkritisch, literarno literaturkritisch, umetnostno kunstkritisch); položaj ipd.: (slab) prekär, [mißlich] misslich, brenzlig
pretirano kritičen hyperkritisch, überkritisch
kritična masa fizika kritische Masse
kritično stanje fizika kritischer Zustand
kritična temperatura fizika kritische Temperatur
kritični tlak fizika kritischer Druck
kritična hitrost fizika kritische Geschwindigkeit, Grenzgeschwindigkeit
kritična starost kritisches Alter
kritična točka kritischer Punkt
biti kritičen (do) (einer Sache) kritisch gegenüberstehen
biti kritičen položaj ipd.: kritisch sein/werden, brenzlig riechen

mač|ek¹ moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija der Kater
obuti maček der gestiefelte Kater
figurativno star maček ein alter Fuchs/Hase
maček v žaklju die Katze im Sack
kupiti mačka v žaklju die Katze im Sack kaufen
spustiti mačka iz žaklja die Katze aus dem Sack lassen
režati se kot pečen maček grinsen wie ein Honigkuchenpferd, grinsen wie ein Primmeltopf
kot maček okoli vrele kaše wie die Katze um den heißen Brei, izogibati se čemu pri govorjenju: herumreden um

mej|a ženski spol (-e …)

1. geografija, politika die Grenze, -grenze; (carinska Zollgrenze, carinska na morju Seezollgrenze, datumska geografija Datumsgrenze, deželna Landesgrenze, državna Landesgrenze, Staatsgrenze, katastrske občine Gemarkungsgrenze, mestna Stadtgrenze, občinska Gemeindegrenze, južna Südgrenze, severna Nordgrenze, vzhodna Ostgrenze, zahodna Westgrenze); (mejna črta) die Grenzlinie
… meje Grenz-
(sprememba/korektura die Grenzänderung, Grenzberichtigung, blokada die Grenzsperre, določitev die Grenzfestsetzung, kršitev Grenzverletzung, obnova die Grenzwiederherstellung, odsek Grenzabschnitt, ponarejanje die Grenzfälschung, potek der Grenzverlauf, ugotavljanje die Grenzermittlung, ureditev die Grenzerneuerung, varovanje der Grenzschutz, vprašanje die Grenzfrage)
na meji an der Grenze
formalnosti na meji Grenzformalitäten množina, die Grenzabfertigung
incident na meji der Grenzzwischenfall
ob meji an der Grenze
površina ob meji die Grenzfläche

2. geografija konec območja: die -grenze, die -linie (drevesna Baumgrenze, firna Firngrenze, Firnlinie, gozdna Waldgrenze, jezikovna Sprachgrenze, ledu Eisgrenze, snežna Schneegrenze, višinska Höhengrenze)
meja plasti/sloja die Schichtgrenze, med plastmi geologija Grenzhorizont

3. skrajna mera: die -grenze (dohodkovna Einkommensgrenze, gnetenja Quetschgrenze, elastičnosti Elastizitätsgrenze, lezenja Fließgrenze, Kriechgrenze, prožnosti, tekočnosti Fließgrenze, tolerance Toleranzgrenze, vidljivosti Sichtgrenze, obremenitve Belastungsgrenze, zmogljivosti/storilnosti Leistungsgrenze, razteznostna Dehnungsgrenze, Dehngrenze, slišna Hörgrenze)
spodnja meja die Untergrenze
zgornja meja die Obergrenze, Höchgrenze

4. matematika die Schranke (zgornja obere, spodnja untere)

5. (omejitev) die Schranke, die Begrenzung

6. (ločnica) die Scheide

7.
meja med dvema parcelama/njivama der Rain
označitev meje (postavitev mejnikov) die Vermarkung
določiti mejo česa (etwas) eingrenzen, einmarken

8.
živa meja agronomija in vrtnarstvo die Hecke, rezana: Schnitthecke, trnasta Dornenhecke

9.
starostna meja die Altersgrenze, spodnja: das Mindestalter, zgornja: das Höchstalter, das -alter (za pridobitev volilne pravice Wahlalter, za upokojitev Rentenalter)

10.
do določene meje einigermaßen
v mejah možnosti im Rahmen des Möglichen
postaviti mejo figurativno eine Grenze ziehen, zgornjo (etwas) plafonieren
imeti meje figurativno Grenzen haben
ne imeti/poznati meja (biti brezmejen) keine Grenzen kennen
neumnost nima meja Dummheit kennt keine Grenzen

moč² [ó] ženski spol (-i …)

1. (jakost) die Kraft, die Stärke (vetra Windstärke, vojska bojna Kampfstärke, dejanska Ist-Stärke, magnetnega polja Polstärke, neznanska Riesenkraft, orkanska Orkanstärke, polna Vollkraft, prebojna Durchschlagskraft, rušilna Sprengkraft, sesalna Saugkraft, številčna vojska Truppenstärke, Mannschaftsstärke, udarna Stoßkraft)

2. (zmožnost, sila) das Vermögen, Kraft (adhezivna Haftvermögen, figurativno čarobna Zauberkraft, čudežna Wunderkraft, dokazna Beweiskraft, gospodarska Wirtschaftskraft, izrazna Ausdruckskraft, kupna Kaufkraft, moška Manneskraft, obrambna Wehrkraft, ogrevalna Heizkraft, pokrivanja Deckkraft, povedna Aussagekraft, pralna Waschkraft, prebojna poganjkov agronomija in vrtnarstvo Triebkraft, predstavna Vorstellungsvermögen, presoje Urteilskraft, zdravilna Heilkraft)
spolna moč die Potenz, die Liebeskraft

3. (oblast) die Macht, die Machtstellung, die Gewalt
… moči Macht-
(center das Machtzentrum, faktor der Machtfaktor, skupina die Machtgruppe, instrument das Machtinstrument, merjenje die Machtprobe, nakopičenje Machtanhäufung, odnos die Machtbeziehung, pozicija Machtstellung, Machtposition, razmerje das Machtverhältnis, sredstvo das Machtmittel, struktura die Machtstruktur, vprašanje die Machtfrage, zavest das [Machtbewußtsein] Machtbewusstsein)
odvzem moči, zmanjševanje moči die Entmachtung
odvzeti moč/zmanjševati moč komu (jemanden) entmachten
dati čutiti svojo moč (jemanden) seine Macht fühlen lassen

4.
delovna moč (delavec) die Arbeitskraft, -kraft
(pisarniška Bürokraft, strokovna Fachkraft, učna Lehrkraft, vrhunska Spitzenkraft)

5. (učinkovitost) die Wirksamkeit
|
izgubljanje moči medicina der Kräfteschwund
merjenje moči das Kräftemessen
politika moči die Politik der Stärke, Machtpolitik
razmerje moči das Kräfteverhältnis
rezerva moči die Kraftreserve
tratenje moči die Kraftvergeudung
imeti isto moč gleich stark sein
imeti več moči stärker sein, figurativno am längeren Hebel sitzen
iztisniti vse moči iz das letzte herausholen aus
zbrati vse moči alle seine Kräfte sammeln
kar se moči tiče kräftemäßig
ki daje moč kraftspendend
|
na vso moč aus voller Kraft, mit aller Kraft, kričati ipd,: aus allen Kräften, was das Leder hält
na vso moč hvaliti des Lobes voll sein über, über den grünen Klee loben
na vso moč se veseliti sich diebisch freuen
kričati na vso moč sich den Hals/die Kehle/die Lunge ausschreien
na koncu (svojih) moči mit seiner Kraft am Ende (sein), ausgebrannt
po najboljši moči nach Kräften
pri močeh bei Kräften
(povsem) pri močeh im (vollen) Besitz seiner Kräfte
biti pri močeh bei Kräften sein, spet po bolezni ipd.: wieder auf dem Posten sein
v stari moči agronomija in vrtnarstvo in alter Tracht
kar je v moji moči was in meinen Kräften steht, was in meiner Macht steht
storiti vse, kar je v (moji/njegovi …) moči sein Möglichstes tun, alles, was in (meiner/seiner …) Macht steht, tun
vse, kar je v človeški moči alles Menschenmögliche
ne biti v (moji/ njegovi …) moči nicht in meiner/seiner Macht stehen
z vso močjo mit voller Kraft, mit voller Wucht
z zakonsko močjo pravo mit Gesetzeskraft
pogon s človeško močjo Antrieb mit Muskelkraft
pravo z dokazno močjo beweiskräftig
s svežimi močmi mit frischen Kräften
z zadnjimi močmi mit letzten Kräften
z združenimi močmi mit vereinten Kräften
biti s svojimi močmi na koncu am Ende seiner Kraft sein

nov|o [ô] srednji spol (-ega …) das Neue; das Novum
je kaj novega? Was Neues?
nič novega nichts Neues, figurativno kalter Kaffee, ein alter Hut
iz starega novo aus alt mach neu
dati/vzeti staro za novo in Zahlung geben/nehmen