àlpījskī -ā -ō, âlpskī -ā -ō alpski
alpin alpski, gorski, Ausrüstung: alpinističen, planinski
alpin, e [alpɛ̃, in] adjectif alpski, planinski
chaîne féminin alpine veriga Alp
club masculin alpin planinsko društvo
chasseurs masculin pluriel alpins (militaire) alpinci, gorskilovci
alpín -ă (-i, -e) adj. alpski, planinski
Alpine [ǽlpain] pridevnik
alpski, planinski, zelo visok
Alpine boots gojzarice
Alpine plant gorska rastlina
Alpine sun višinsko sonce
alpino
A) agg. voj. alpski, planinski:
pascolo alpino planinski pašnik
truppe alpine voj. planinske enote
B) m voj. alpinec
in-alpīnus 3 v Alpah bivajoč, alpski, gorski: populi Plin., gentes Suet.; subst. pl. Inalpīnī -ōrum, m Inalpini, Gorjani: Brutus in Ci. ep., Plin.
альпийский alpski, planinski
альпі́йський прикм., álpski prid.
Alpenbock, der, Tierkunde planinski/alpski kozliček
Alpenglöckchen, das, Pflanzenkunde alpski zvonček
Alpēs -ium, f (αἱ Ἄλπεις) redko in skoraj le pesn. (O., Lucan., Iuv., Fl.) v sg.; gen. Alpis, acc. -em, abl. -e
I. Alpe, visoko gorovje, ki loči Italijo od severa in se mnogoterno razrašča proti severu in vzhodu: C., L., H., O. idr., Alpium murus: Ci. Delijo se na:
1. Alpes maritimae Primorske ali Ligurske Alpe od morja do Padovih izvirov ali gore Vezula (Vesulus, zdaj Monte Viso): Plin., T.
2. Alpes Cottiae: T., Amm. ali Cottiānae: T. (prim. Cottius) Kotijske Alpe od Monte Visa do Cinizija (zdaj Mont Cenis), meja med Galijo in Italijo.
3. Alpes Grāiae (imenovane tudi saltus Grāius: N. ali mons Grāius) Grajske Alpe od Cinizija do Penina (= Velikega Sv. Bernarda): Petr., Plin., T.; Varr. (ap. Serv.) jih imenuje Alpes Graecae Grške Alpe.
4. Alpes Poenīnae Peninske Alpe od Penina do Šentgotharda: T.
5. Alpes Lepontiōrum Lepontske = Graubundske Alpe od Simplona do Adule: C., Plin.
6. Rhaetae Alpes: H. ali R(h)aeticae Alpes: T. Retijske Alpe od Šentgotharda do Ortlerja. Nadaljnji, Rimljanom manj znani deli so:
7. Alpes Tridentīnae: Plin. ali Tridentīna (Alpium) iuga: Fl. Tridentinske, tudi Južnotirolske Alpe, kjer izvira Adiža.
8. Noricae Alpes (srednjeveško ime) Noriške (Solnograške ali Salzburške) Alpe, tudi Ture imenovane = Norici Alpium tumuli Fl.; prim.: Norica castella in tumulis V.
9. Alpes Carnicae Karnijske Alpe od izvira Drave do Karavank na vzhodu: Plin., pri L. (XXXIX, 54) imenovane samo Alpes.
10. Alpes Iūliae Julijske Alpe, ločijo Kranjsko od Furlanije; imenovane po Juliju Cezarju in Avgustu, ki sta zgradila po njih ceste in jih tako naredila prehodne: T. Alpes Venetae Beneške Alpe jih imenuje: Amm. —
II. pesn. met. sploh planine, visoko gorovje: Lucan. (o Apeninih), geminae Alpes Sil. ali binae Alpes Prud. (o Alpah in Pirenejih). — Od tod adj.
1. Alpicus 3 alpski, planinski; subst. Alpicī -ōrum, m planinci: N.
2. Alpīnus 3 alpski, planinski, z Alp (planin): boreae, nives, gaesa V., hostis (= Galli) O., amnis L., gentes L., Plin., mures Plin. marmotice. — Kot nom. propr. Furius Alpīnus Furij Alpin, naduti pesnik brez estetskega okusa in zelo životen, od tod (dvoumno): turgidus Alpinus H. (Sat. I, 10, 36; prim. Sat. II, 5, 41).
alpínec -nca m
1. v. alpin
2. sport. alpski smučar, skijaš
Bergmolch, der, Tierkunde alpski pupek
Bischofsmütze, die, škofovska kapa; Pflanzenkunde alpski viniček; Kaktus: astrofit, škofovska kapa; Pilz: rogljati hrček
bȉskupskā kȁpica ž bot. alpski vimček
dȅvetoro bȋlje s bot. alpski vimček, Epimedium alpinum
foehn [fə:n] samostalnik
topli alpski veter, fen