Franja

osamosvojitev samostalnik
1. (o statusu države) ▸ önállóság, önállóvá válás, függetlenségTo je bila četrta zlata kolajna in hkrati prva ženska za Slovenijo na olimpijskih igrah po osamosvojitvi. ▸ Szlovéniának ez volt a negyedik aranyérme, és az első női olimpiai érem az ország önállóvá válása óta.

2. (o neodvisnosti od drugih) ▸ függetlenség, függetlenedés8. oktobra 1991 je Slovenija razglasila denarno osamosvojitev in uvedla tolar kot slovenski denar. ▸ 1991. október 8-án Szlovénia kikiáltotta monetáris függetlenségét és szlovén valutaként bevezette a tollárt.

3. (o živem bitju) ▸ önállósulás, függetlenné válás
K njegovi osamosvojitvi so prispevali tudi starši, ki so mu pustili prosto pot pri odločitvah. ▸ Az önállósulásához a szülei is hozzájárultak, akik szabad utat adtak neki a döntéshozatalban.

Osca -ae, f Óska, mesto v tarakonski Hispaniji (zdaj Huesca v Aragoniji): Vell., Fl. — Od tod adj. Oscēnsis -e óški, iz Óske: Varr., argentum L. hispanski srebrn novec, kakršne so kovali v Oski že pred Rimljani; od tod subst. Oscēnsēs -ium, m Óski, Oščáni, preb. Oske: C., Plin.

os-cen -inis, m (iz *obs-cen; obs in canere) avgurski t.t. ptič vedeževalec (prerokovalec), ptica vedeževalka (prerokovalka). Ločevali so praepetes alites in oscines; alites so naznanjale prihodnost s svojim letom (npr. jastreb, orel), oscines (npr. vran, vrana, sova) pa z glasom: Varr., Ap., Plin., Amm., Aus., Serv., Fest., oscen corvus H., cantus sinister oscinis Ci. ep.

Opomba: Kot fem.: Varr., Plin., Appius Claudius ap. Fest.

oscillatiō -ōnis, f (oscillāre) guganje, zibanje, nihanje: itaque scit eius dies feriatos liberos servosque requirere eum non solum in terris, sed etiam qua vide[n]tur caelum posse adiri per oscillationem, velut imaginem quandam vitae humanae, in qua altissima interdum [ad infima], infima ad summum efferuntur Fest., oscillatione ludere Petr., dies festus oscillationis Hyg. (praznik, ki so ga v Atenah vpeljali na čast Erigoni).

oscillum -ī, n (demin. k os)

1. krinkica, maskica, podobica, voščena Bakhova podobica, kakršne so obešali na smreke ob mejah zoper uroke: et te, Bacche, vocant per carmina laeta, tibique oscilla ex alta suspendunt mollia pinu V., inferentes Diti non hominum capita, sed oscilla ad humanam effigiem arte simulata Macr., in sacellum Ditis arae Saturni cohaerens oscilla quaedam pro suis capitibus ferre Macr.

2. usteca, jamica sredi sočivja, iz katere raste klica: oscilla lupinorum Col.

Oscus (star. Opscus) 3, adv. -ē óskovski, óskijski, óskiški, óški: lingua, vocabulum Varr., ludi Ci. (neka komična igra), id, quod item dicunt Osce Varr., Osce loqui Gell.; subst. Oscī -ōrum, m (Ὄσκοι) Óski, skupno ime vseh italskih plemen, ki so živela južno od Lacija (poseb. prastar narod v Kampaniji ob reki Liris); v samnitskih vojnah so Rimljani strli jedro njihove moči in proti koncu republike je izginil tudi njihov z latinščino sorodni jezik: Varr., L., V., Plin.

oseb|a⁴ [é] ženski spol (-e …) nosilec lastnosti ali oznake:

1. … oseba:
govorno motena oseba der ( ein -r)/ die Sprachbehinderte
hroma oseba der/die Gelähmte
invalidna oseba der/die Erwerbsbeschränkte
na videz mrtva oseba der/die Scheintote
odgovorna oseba der/die Verantwortliche
poročena oseba der/die Verheiratete
prevarana oseba der/die Hintergangene
slaboumna oseba der/die Geistesschwache
sumljiva/osumljena oseba der/die Verdächtigte
vedenjsko motena oseba der/die Verhaltensgestörte
zanemarjena oseba der/die Verwahrloste
neznana oseba der/die Unbekannte
pravo ovadba:
proti neznani osebi gegen Unbekannt

2. oseba z/brez/v …:
oseba brez državljanstva der ( ein -r)/ die Staatenlose
oseba s pravico podpisovanja der/die Zeichnungsberechtigte
oseba v uniformi der/die Uniformierte
oseba s težavami pri učenju der/die Lernbehinderte

3. oseba, ki … stanje:
živi sama der/die Einzelstehende
trpi bolečine der/die Schmerzleidende
ima glasovalno/volilno pravico der/die Stimmberechtigte
ji je bilo odvzeto državljanstvo der/die Ausgebürgerte
je bila odpuščena po prestani kazni der/die Strafentlassene
je bila razglašena za mrtvo der/die Toterklärte
za katero so vsi mislili, da je mrtva der/die Totgeglaubte
je umrla zaradi sevanja der/die Strahlentote
je še živa der/die Lebende

4. oseba, ki … to počne/dela:
graja der Tadler/ die Tadlerin
kliče der Rufer
ne voli der Nichtwähler/ die Nichtwählerin
odklanja vojaško službo der Wehrdienstverweigerer
pozno začenja kariero der Spätstarter
se uči plesati der Tanzschüler/ die Tanzschülerin
dela dolgove der Schuldenmacher
ve za kaznivo dejanje der Mitwisser/ die Mitwisserin
istega spola der Geschlechtsgenosse/ die Geschlechtsgenossin
speča oseba der Schläfer/ die Schläferin
ima edina v družini zaslužek der Alleinverdiener/ die Alleinverdienerin
(navadno) dela ponoči der Nachtarbeiter/ die Nachtarbeiterin
dolgo spi der Langschläfer/ die Langschläferin
hodi v cerkev der Kirchgänger/ die Kirchgängerin
ima dve/več državljanstev der Mehrstaater/ die Mehrstaaterin
išče počitek der/die Erholungssuchende
je naredila/dela kariero der Aufsteiger
je prestopila v drugo vero/stranko … der Überläufer
malo zasluži der Kleinverdiener
moči posteljo der Bettnässer/ die Bettnässerin
odloča der Entscheidungsträger
pozno vstaja der Spätaufsteher
si ne pripenja varnostnega pasu v avtomobilu der Gurtmuffel
vedno reče da der Jasager
vedno reče ne der Neinsager
voli prvič der Erstwähler
vozi sam der Selbstfahrer
zgodaj vstaja der Frühaufsteher

5. oseba v … letih:
dvajsetih der Zwanziger
tridesetih der Dreißiger
petdesetih der Funfziger
oseba sredi … let:
tridesetih der Mittdreißiger
štiridesetih der Mittvierziger
oseba konec … let:
tridesetih der Enddreißiger
štiridesetih der Endvierziger

osébnost (-i) f

1. personalità, individualità:
biti formirana osebnost essere una personalità formata, completa

2. personaggio:
vplivna, zgodovinska osebnost personalità, autorità, personaggio autorevole, storico
legendarna osebnost personaggio da leggenda, leggendario
gosta so sprejeli predsednik republike in druge visoke osebnosti l'illustre ospite fu ricevuto dal presidente della Repubblica e dalle massime autorità del Paese

3. psiht. personalità:
ekstrovertirana, introvertirana osebnost personalità estroversa, introversa
disociacija, integracija osebnosti dissociazione, integrazione della personalità

4. polit.
kult osebnosti culto della personalità

osel samostalnik
1. (žival) ▸ szamárPo poljih se v prvih jutranjih sončnih žarkih že pasejo krave, ovce, osli in kokoši. ▸ A tehenek, juhok, szamarak és csirkék már a mezőkön legelésznek a reggeli nap első sugaraiban.
Osli so del človekovega življenja že več kot 6000 let, ko so jih prvič udomačili. ▸ A szamarak több mint 6.000 éve, első háziasításuk óta részei az ember életének.
Četrti voz je vlekel osel. ▸ A negyedik szekeret szamár húzta.
Povezane iztočnice: afriški divji osel

2. lahko izraža negativen odnos (nepremišljena, nespametna oseba) ▸ szamár"Končno je dojela, da si osel – nisi se prikazal, nikoli odpisal, je nikoli poklical." ▸ „Végre felfogta, mekkora szamár vagy – nem jelentél meg, nem válaszoltál neki, sohasem hívtad fel.”
Pokliči vendar svojo mater, ti osel. ▸ Hívd már fel anyádat, te szamár.
Na poročni slovesnosti je nevesta potegnila ženina k sebi in mu zapela pesem: "Ljubim te, ti osel." ▸ Az esküvőn a menyasszony magához húzta a vőlegényt és elénekelte neki a „Szeretlek, te szamár” című számot.
Sopomenke: bedak

oslepáriti to swindle (koga someone)

oslepáriti koga za kaj to cheat someone out of something
osleparil me je za 50 funtov he swindled (ali cheated) me out of fifty pounds, žargon he ripped me off for fifty quid
biti osleparjen to be swindled, (žargon) to be sold a pup
osleparili so ga za 5 funtov (žargon) he was stung for a fiver

osnóva (baza) base, basis; groundwork; (temelj) foundation; (začetki) elements pl, rudiments pl; (pri tkanju) warp

brez osnóve baseless, groundless, without foundation
obtožbe so brez osnóve the charges are baseless
postaviti na trdno osnóvo to place on a firm basis; jezikoslovje stem
ajevska, ijevska osnóva a-stem, i-stem
nadomestna osnóva suppletive stem
nedoločniška, sedanjiška osnóva infinitive stem, present stem

ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
(biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
ostati buden rimanere desti
ostati ravnodušen rimanere indifferenti
ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
ostati sam rimanere soli
ostajati mlad mantenersi giovani

4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
ostati praznih rok restare a mani vuote
ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
ostati brez prebite pare restare al verde
ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
ostati na cedilu restare a bocca asciutta
ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
ostati na dolgu restare in debito
mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
ostati na miru, pri miru non muoversi
ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
ostati pri besedah non far che parlare
ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
ostati pri starem non cambiare niente
ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
naj ostane med nama resti fra noi
to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca

ostál left (over), remaining

ostáli pl the rest, the others, those left
med ostálim among other things, (latinsko) inter alia
v ostálem (= sicer) for the rest
in vse ostálo (drugo) and everything else, and all the rest of it
in ostálo (podobno) and so on, and so forth; et cetera (krajšava: etc.)
ostáli od nas the rest of us
vsi (drugi) ostáli gredó (hočejo iti) all the others (ali the rest of them) are going
bil je pijan kot vsi ostáli (drugi) he was drunk like the rest
mi (ki smo) ostáli (mi drugi) the rest of us
(vse) ostálo (drugo) se je izgubilo the remainder was lost

ostáti rester; demeurer; garder; persister; subsister

ostati doma rester à la maison, garder la maison
ostati hladnokrven, resen garder son sang-froid (ali la tête froide), son sérieux
ostati komu kaj dolžan être (ali demeurer) en reste de quelque chose avec quelqu'un
ostati miren rester tranquille, conserver le calme
ostati nekaznovan rester (ali demeurer) impuni
ostati nem rester court
ostati tiho rester tranquille, se tenir coi
ostati neplačan rester non payé
ostati tepček (figurativno) être le dindon de la farce, être dupe
tu ostati rester
ostati zadaj rester en arrière (ali derrière)
ostati zvest komu garder fidélité à quelqu'un, rester fidèle
ostati na mestu rester sur place
ostati na položaju rester à son poste (ali en place, en fonction)
ostati na poti rester en chemin (ali en route)
ostati svež (hrana) se garder frais
ostati pri svojem mnenju garder (ali persister dans) son opinion
ostati pri življenju, živ rester vivant (ali en vie), avoir la vie sauve, survivre
ostati v stiku z nekom rester en contact avec quelqu'un
ostati v veljavi (zakon, pravilnik) rester en vigueur, être valable
ostati z dolgim nosom (figurativno) en être pour ses frais
ostane mi samo, da se vam zahvalim il ne me reste plus qu'à vous remercier
ostanemo (sedaj smo) kvit nousen sommes quitte(s)
ostanite pri aparatu (pri telefonu) ne quittez pas (l'appareil)!
od starega gradu je ostalo samo nekaj ruševin il subsiste seulement quelques ruines du vieux château
pri tem ostati en rester là
vse ostane pri starem rien ne changera, tout restera comme auparavant
to mi bo za vedno ostalo v spominu cela restera gravé à jamais dans ma mémoire
za njim so ostali žena in otroci il a laissé une veuve et des enfants
stvari ostanejo, kot so les choses en demeurent là
pri čem ostati persister dans quelque chose
kje smo ostali (z branjem)? où en sommes-nous restés (de notre lecture)?

ostati na cedilu frazem
(o neizpolnitvi obljube) ▸ hoppon marad
Delavci so zaradi nesolventnosti delodajalca ostali na cedilu za neizplačane plače in nadomestila za plače. ▸ A munkaadó fizetőképtelensége miatt a dolgozók bottal üthették a bérek és a bérpótlékok nyomát.

ȍstava ž
1. shramba: soba za ostavu; ovo blago ti na -u dajem
2. polog, depo: dati novac na -u
3. prihranki: svu svoju -u dali su popu
4. podigli su baraku za -u alata postavili so barako, da bi v njej spravili, shranjevali orodje

*ostentus -ūs, le v dat. sg. ostentui, redko v abl. sg. ostentu, m (ostendere)

1. kazanje, postavljanje na ogled: corpora extra vallum abiecta ostentui T. na ogled; pren.: vivere iubet ostentui clementiae suae T. da bi pokazal svojo milost, ut Iugurthae scelerum ostentui essem S. da bi se na meni kazali Jugurtovi zločini, capitis poenam horrificam atrocitatis ostentu reddiderunt Gell.

2. mameč videz, omama, slepilo, prevara, sleparstvo: deditionis signa ostentui (sc. esse) credere S. da so le slepilo.

3. javno kazanje, razkritje, očiten dokaz: hoc est ostentui clementiae tuae Ci. to dokazuje tvojo blagost, ore ac membris in eum pallorem albentibus, ut ostentui esset multum vitalis spiritūs egestum T.

Ostōrius -ī, m Ostórij, rim. nom. propr. Znani so:

1. Ostorius Sabinus Ostorij Sabin, rim. vitez: T.

2. P. Ostorius Scapula Publij Ostorij Skapula, propretor v Britaniji: T.

3. M. Ostorius Scapula Mark Ostorij Skapula, Publijev sin; ubiti ga je dal cesar Neron: T.

ostreārius 3 (ostrea) ostrigov: panis Plin. kruh, ki so ga starodavniki jedli z ostrigami; subst. ostreārium -iī, n gojišče ostrig, ostrižišče, ostrižnjak: Plin., Macr.

oškodován (-a -o) adj. danneggiato; leso; penalizzato:
s tem predpisom so oškodovani učenci iz socialno šibkejših družin una norma che penalizza gli scolari di famiglie non abbienti
biti oškodovan v svojih pravicah essere leso nei propri diritti