Franja

vue [vü] féminin vid; pogled, razgled; slika, fotografija; mnenje, nazor, mišljenje; pluriel namere, načrti; commerce pokaz

à vue na pokaz
dessin masculin à vue na oko narejena risba (brez merjenja)
l'avion est hors de vue letalo se ne vidi več
à larges vues velikopotezen
à longue vue daljnoviden
à première vue na prvi pogled
à vue de nez (figuré) približno, površno
à vue d'œil na oko; vidno, očitno
en vue viden, na vidiku
personne féminin en vue imenitna oseba
personne féminin très en vue važna, zelo ugledna oseba
en vue de vpričo; z namenom; glede na
à la vue de tout le monde pred očmi vseh
avoir bonne vue dobro videti
avoir la vue basse biti kratkoviden
avoir la vue courte (figuré) biti kratkoviden
avoir des vues sur quelqu'un, quelque chose imeti načrte, namene s kom, s čim
avoir quelqu'un en vue pour un emploi misliti na koga za službeno mesto
connaître quelqu'un de vue poznati koga po obrazu
donner dans la vue de quelqu'un (familier, figuré) komu v oči pasti
le soleil me donne dans la vue sonce mi blešči v oči
don masculin de seconde vue sposobnost videti ali čutiti, kaj se godi v daljavi
être en vue zavzemati odlično mesto
garder quelqu'un à vue imeti koga pred očmi, skrbno ga nadzirati
mettre en vue javno pokazati, postaviti v pravo luč
en mettre plein la vue à quelqu'un (familier) napraviti velik vtis na koga
perdre la vue oslepeti
prendre les vues vrteti, snemati (film)
argent masculin à vue vsakodnevni denar
échange de vues izmenjava mišljenj
payable à vue plačljiv na pokaz
point masculin de vue stališče, vidik, gledišče
du point de vue s stališča
prise féminin de vue filmsko snemanje
vue aérienne pogled z višine
vue basse, courte kratkovidnost
vue en coupe poprečni prerez
vue de face, latérale pogled od spredaj, od strani
vue d'ensemble celoten pogled
vue prise de près posnetek od blizu

vuelta ženski spol obrat, ovinek; povratno potovanje; kratek sprehod (vožnja); povračilo; protiusluga; prekuc, kozolec; hrbtna stran; (pre)oranje; udarci, batine; (šport) runda; (pre)obrat, sprememba; nahrulitev

vuelta del año letni obrat, novo leto
vuelta de (la) campana (fig) prekuc, kozolec
vuelta en coche sprehod s kočijo (avtom)
vuelta al mundo potovanje okoli sveta
vuelta al trabajo obnovitev dela
vuelta del trabajo vrnitev z dela
gastos de vuelta povratni stroški
otra vuelta (Am) spet, še enkrat; drugič
¡otra vuelta! že zopet! vedno ista pesem!
a vuelta ob vrnitvi; okrog; hkrati z, obenem z
a vuelta de Navidad okrog božiča
a vuelta de correo z obratno pošto
a vuelta de dado na slepo (srečo), približno
a vuelta de ojo kot bi trenil
a la vuelta na povratnem potovanju; na hrbtni strani
suma a la vuelta za prenos (v trgovskih knjigah)
a la vuelta de na poti v
a la vuelta de pocos años čez nekaj let
a la vuelta de la esquina (fig) okrog vogala, čisto blizu
a la vuelta encontrará V. na drugi strani boste našli
¡a la vuelta te espero! (fam) kmalu se zopet vidimo!
a mi vuelta ob moji vrnitvi
de la vuelta (trg, Am) prenos
¡hasta la vuelta! do svidenja!
¡vuelta a empezar! še enkrat začeti!
¡vuelta a (ali con) lo mismo! vedno isto! vedno ista pesem!
¡vuelta! (voj) na levo krog!
dar la vuelta (a) obrniti; komu hrbet obrniti
dar la vuelta a un país deželo popolnoma prepotovati
dar una vuelta izlet ali kratko potovanje napraviti; iti na sprehod; (fig) spremeniti se
dar una vuelta de campana kozolec napraviti, prekucniti se
dar una vuelta a la llave ključ zavrteti v ključavnici, zakleniti
dar una vuelta a uno (fig) koga prebunkati
dar media vuelta obrniti se
dar de vuelta dati nazaj (drobiž pri plačanju)
estar de vuelta vrniti se, vračati se
ya estoy de vuelta sem že nazaj
no tiene vuelta de hoja, ya no tiene vuelta (fig) ne da se nič (več) spremeniti, temu se ne da pomagati
a vueltas tu pa tam, včasih
a vueltas de razen; okrog
a pocas vueltas v kratkem času; brez obotavljanja
andar en vueltas y revueltas (fig) vse možne ovinke delati
andar a vueltas con (fig) ne si vedeti pomagati
andar a las vueltas de alg. (fig) iti za kom, slediti komu
andar en vueltas (fig) izgovore iskati, izgovarjati se
buscarle a uno las vueltas (fig) čakati na priložnost, da koga prevaramo
coger las vueltas (a) (fig) koga spregledati, spoznati njegove načrte
dar vueltas a un asunto (fig) premlevati neko stvar, premišljevati
dar vueltas a la manivela vrteti ročico
dar vueltas por la calle iti gor in dol po ulici
dar cien vueltas a uno (fig) koga zelo prekašati
la cabeza me da vueltas v glavi se mi vrti
guardar las vueltas (fig) varovati se, paziti
tener vueltas muhast biti

vulgō¹ (starejše volgō) -āre -āvī -ātum (vulgus, volgus) spraviti (spravljati) med ljudi, od tod

1. povsod (na vse strani) širiti, razširiti (razširjati), posplošiti (posploševati), vsem (vsakemu) narediti (delati) dostopno, podeliti (podeljevati), nakloniti (naklanjati), na vse (na vsakega) raztegniti (raztezati, raztegovati): vehicula vulgata usu Cu. v splošno navado (rabo) prišla, ministeriaque … ac contagio ipsa volgabant morbos L., cum consulatum vulgari viderent L., non vulgari modo cum infimis … summum imperium L., doni vulgari laudem L., Verginius rem non vulgabat L. ni razširjal = je omejeval; z dat.: quae navis umquam in flumine publico tam vulgata omnibus quam istius aetas Ci. v splošno rabo prepuščena (z namigom na pomen, naveden spodaj pod št. 2.); o spisih = objaviti (objavljati), izda(ja)ti, priobčiti (priobčati, priobčevati): vulgare librum Q., quos libros … redemisse se dicit vulgandosque curasse nomine auctoris Suet., carmina incertis auctoribus vulgata T., nondum vulgata … carmina Mart., editio vulgata Hier. Vulgata (Hieronimov latinski prevod Sv. pisma, ki so ga potrdile najvišje cerkvene oblasti); na vprašanje kam? z in z acc.: in vulgum vulgat Varr. ap. Non., munus vulgatum ab civibus abisse in socios L., vulgatique contactu in homines morbi L., contagium morbi etiam in alios vulgatum est Cu.; pren.: vitiorum commercium vulgavere in exteras gentes Cu., cum orta licentia a paucis … in omnes se repente vulgasset Cu., quae (sc. commissa) volgata in omnem exercitum L. ko bi … okužili vso vojsko; redko s per: non quod ego volgari facinus per omnes velim L. da se raztegne na vse; med.: vulgari cum privatis L. družiti (pajdašiti) se z vsakim zasebnikom.

2. occ. (v obscenem pomenu) vsem (vsakemu) prepustiti (prepuščati) v uporabo, da(ja)ti, vsem ali splošno dopustiti (dopuščati), (vsem) nastaviti (nastavljati): ut ferarum prope ritu vulgentur concubitus plebis patrumque L., corpus pretio vulgare Aur.

3. razglasiti (razglašati), oglasiti (oglašati), raznesti (raznašati), razširiti (razširjati), objaviti (objavljati), v pass. razglasiti (razglašati) se, razširiti (razširjati) se, razvedeti se ipd.: quia sic te volgo volgem Pl., vulgare famam interfecti regis L., acta Cu. raznesti, izblebetati, obductum verbis volgare dolorem V., ita famā Persae vulgaverant Cu., haec atque talia vulgantibus T., nonne hoc vestra voce vulgatum est? Ci., quae volgata sermonibus erant L., vulgatur deinde rumor duas deesse tabulas L., rumor temere vulgatus Cu.; z ACI: idoneis auctoribus fama vulgavit Alexandrum cum omnibus copiis, quamcumque ipse adisset regionem, petiturum Cu., fabulam, quae obiectum leoni a rege Lysimachum temere vulgavit, … ortam esse crediderim Cu., volgatumque (sc. est) per omnes ordines Quinctium esse L.

4. nadeti ime, poimenovati: Bosporon hinc veteres errantis nomine divae vulgavere Val. Fl. — Od tod adj. pt. pf. vulgātus (volgātus) 3

1. splošen, navaden, običajen: vulgatissimos sensus verbis … prosequi Q.

2. occ. (v obscenem pomenu) vsem (vsakemu) (pre)puščen v uporabo, vsakemu dostopen, vsakemu nastavljen, javen, podel: ex vulgato corpore genitus L., sunt, qui Larentiam vulgato corpore lupam … vocatam putent L., vulgatissimae meretrices Suet.

3. razglašen, raznesèn, razširjen, splošno (obče) znan: vulgati pastoris amores O., bellaque iam famā totum volgata per orbem V., vulgatior fama est ludibrio fratris Remum novos transiluisse muros L., non ante vulgatas per artis H., vulgata fabula, vulgati supra commercia mundi Lucan., propter vulgatam falso de me opinionem Q. — Adv. komp. vulgātius bolj razglašeno, bolj razširjeno: haec augente vulgatius fama Amm.

vulnerō (starejše volnerō) -āre -āvī -ātum (vulnus, volnus)

1. raniti (ranjevati, ranjati), zada(ja)ti rano (rane), poškodovati: Sen. rh., Plin., Front., Cl. idr., occidunt nonnullos, vulnerant multos Ci., possit (sc. gladii) acie ipsa … vulnerare ali corpus ferro vulnerare Ci., neu quis quem alium prius vulneret C., plerosque iacula tormentis … emissa volnerabant S., quamvis mea vulneret arcu pectora (sc. Amor) O., vulnerare se graviter Cu., Lysimachum … Alexander hastae cuspide in fronte vulneravit Iust., legatus … in adversum os fundā vulneratur C., aliquot plagis Eumenes vulneratur N.; v pass. z gr. acc.: ipse vulneratus umerum, femur Plin.; subst. pt. pf. vulnerātī -ōrum, m ranjenci, poškodovanci: C., Cu.

2. o neživih subj. = poškodovati: multis ictibus volnerata navis erat L., ut non queant volnerari (sc. smaragdi) Plin.

3. metaf. raniti = užaliti, (raz)žaliti, prizadeti, kaj žalega storiti komu: Eccl., continuo fortunae vulneror ictu O., virorum hoc animos volnerare posset L., quorum mentīs sensusque volneras Ci., eos nondum voce volnero Ci., an potest gravioribus a me verbis volnerari Ci., vulnerare rem publicam Ci., gravior neu nuntius aurīs volneret V., laesum et vulneratum reum Q.

vultus (starejše voltus) -ūs, m (prim. got. wulþus veličastvo, veličastje)

1. izraz obličja, obrazne črte, obrazne poteze, obraz, obličje, lice, pogled (oči): Stat., Q., Plin., Ap. idr., ex vultu cuiusdam ephori … insidias sibi fieri intellexit N., vultus … totus, qui sermo quidam tacitus mentis est Ci., imago animi voltus indices oculi Ci., ex vultu candidatorum coniecturam faciant quantum quisque animi et facultatis habere videatur Ci., animus eius vultu, flagitia parietibus tegebantur Ci., dolorem vultu tegere Ci., spem voltu simulat V., nihil impetus in vultu; gratia oris supererat T., constantia vultūs Ci., idem semper vultus eademque frons Ci., voltu … pariter atque animo varius S., vultuque a conspectu regis averso Cu., vultus plenus furoris Ci., tristis mihi vultus in ore O., maestus vultus H., vultus hilaris atque laetus Ci., solutus et hilariculus Sen. ph., gaudia prodentem vultum celare H., vultus erat multa et praeclara minantis H., altus vultus H. ponosno preziranje, ponosen prezir, vultus invitus H. zategnjen, spačen obraz, vultus compositus T., Plin. iun. narejen, hlinjen, adductus Suet. v gube nabran, mračen, vultus est illi Iovis Sen. tr., vultum fingere C. hliniti, pretvarjati (se); toda: finxit vultum O. naredila je prijazen obraz; v pl.: Lact., voltūs quoque hominum fingit scelus Ter. potaji, prikrije, skrije, hlini, vultus ficti simulatique Ci. narejen in hlinjen obraz, quo teneam vultus mutantem Protea nodo? H., vultus avertite vestros O. oči, vultus trahere O. ali ducere Mart. kazati neprijazen obraz, biti čemeren, mrko gledati, vultus sumere acerbos O. ali vultus severos induere Mart. zače(nja)ti kazati, (po)kazati neprijazen oz. strog obraz, super omnia vultus accessere boni O. prijazna obraza, blandos offers mihi vultus Tib., vultus mehercule tuos mihi expressit omnīs Ci. ep., nec magis expressi vultus per aënea signa quam per vatis opus mores animique virorum clarorum apparent H.; occ.
a) mračen (strog, jezen, ljut) obraz ali pogled, srdito oko: iustum … virum … non vultus instantis tyranni mente quatit solida H., aufer me vultu terrere H., vultu offensionem coniectaverat T.
b) drzen obraz: videte quo vultu qua confidentia dicant Ci., quo vultu … preces repudiavit! Ci.

2. obraz = lice, obličje: Caelius in Ci. ep., Q. idr., hau tibi voltus mortalis V., largoque umectat flumine voltum V., nec vultum vertit O., bracchia et vultum … laudo H., vultūs forma Lamp.; v pl.: Plin., Mart., tollens ad sidera voltum O., ad vultus versa sororis O., cadit in vultus O., petamque vultus umbra curvis unguibus H.; meton.
a) upodobljen obraz, podoba, portret: Epicuri voltus per cubicula gestant Plin.
b) obraz = podoba, postava, zunanji videz, lice: horum homines nomen, orationem, vultum, incessum amabant Ci.; pren. (o stvareh): unus erat toto naturae vultus in orbe O., vultus capit illa priores O., mene salis (morja) placidi voltum … ignorare iubes? V., non esse unum eloquentiae vultum T., totius domus funebris magis quam regius erat vultus Val. Max.

Opomba: Pl. heterogen. volta (Enn. ap. Non.) ali vulta (Lucr.) -ōrum, n.

vzéti to take

vzéti si čas to take one's time
vzéti si dopust to take a holiday; to get leave of absence
vzéti (jemati) čas to take up time
vzéti koga v avto to give someone a lift
vzéti eno z drugim to take one thing with another
vzéti v posest to take possession of
vzéti si k srcu to take (something) to heart
vzéti v presojo, v pretres to discuss, to examine
vzéti slovo od to take leave of
vzéti v poštev, v račun to take into account (ali into consideration)
vzéti (smatrati) kaj za samoumevno to take something for granted
vzéti na poskušnjo to take on trial; (ali trgovina on approval)
vzéti (v najem) stanovanje to take a flat
vzéti komu mere za obleko to measure someone for a suit, to take someone's measurements, za obutev to take someone's foot measurements
vzéti (kupiti) vozovnico to take a ticket
vzéti taksi to take a taxi
vzéti na znanje to take notice of
vzéti v najem, v zakup to rent
vzéti koga v službo to engage someone, to take someone into one's service
vzéti strup (zastrupiti se) to take poison
vzéti na kredit to take on credit
vzéti posojilo to raise a loan
vzéti koga za svojega (posvojiti) to adopt someone
vzéti v roke to take in one's hands
vzéti za zlo to take amiss, to take in bad part
vzéti pod streho (koga) to lodge, to take in, to shelter, to give shelter
vzéti nazaj to take back
vzéti življenje takšno, kot je to take the rough with the smooth
narazen vzéti to take apart, to take asunder
vzéti kaj za sveto resnico to take something for gospel truth
vzéti si življenje to take one's (own) life, to commit suicide
vzemi ali pa pusti! take it or leave it!
vzemi dežnik s seboj! take your umbrella!
vzemi to resno! take it seriously!
kakor se vzame (figurativno) that depends
vrag vzemi to! deuce take it!
vzela sta se they got married
tega si ne pustim vzéti I insist on it
vzemi se skupaj! (pridi spet k sebi!) be yourself!
vzemite se skupaj! (figurativno) pull yourself together!
vzemite me s seboj! take me along!
vse so mu vzeli they took everything from him

vzéti tomar ; (sprejeti) recibir, aceptar

vzeti iz sacar
vzeti s seboj llevar consigo; (odvzeti) quitar, retirar
narazen vzeti descomponer
vzeti kaj nase tomar sobre sí a/c, tomar a su cargo, encargarse de a/c; tomar por su cuenta a/c; asumir la responsabilidad de a/c
vzeti kaj zase tomar para sí a/c
vzeti koga k sebi (v hišo) recoger a alg en su casa, dar asilo a alg
vzeti si čas tomarse tiempo
vzeti mero tomar medida
vzeti dopust tomar vacaciones
vzeti v posest tomar posesión de, (s silo) apoderarse de
vzeti na ladjo, na krov tomar a bordo
vzeti koga v službo tomar a alg a su servicio
resno vzeti tomar en serio
tragično vzeti tomar por lo trágico
vzeti slovo od koga despedirse de alg
kakor se vzame según se tome; según (y cómo); depende
vzemimo, da ... supongamos que...
ne si pustiti vzeti, da ... insistir en (nedoločnik)
tega si ne pustim vzeti nadie me privará de hacerlo, no permiteré que se me impida
vzeti koga v zaščito tomar a alg bajo su protección
vzeti v shrambo tomar en depósito
vzeti za šalo tomar a risa (ali en broma)
s silo vzeti arrebatar, tomar por la fuerza
vzeti si kaj k srcu tomar a pecho a/c
vzeti si trud za ... tomarse la molestía de (nedoločnik)
vzeti kaj na znanje quedar enterado de a/c; tomar nota de a/c
vzeti na zapisnik hacer constar en acta (kaj a/c)
to delo vzame (jemlje) mnogo časa este trabajo exige (ali requiere ali lleva) mucho tiempo
vzeti v zakup, najem tomar en arriendo, arrendar
vzeti si koga za vzor tomar ejemplo de alg
vzeti zalet tomar carrerilla
vzeti si življenje quitarse la vida, suicidarse, matarse, poner fin a sus días
vzeti kaj iz žepa (iz obleke) sacar a/c del bolsillo
vzeti za zlo (zameriti) tomar a mal
vzeti za ženo tomar por esposa
vzeti se (poročiti se) maridar

vznemíriti vznemírjati to alarm, to disturb, to trouble; to agitate; to upset; to disquiet; to worry; to make alarmed, to make nervous

njeno zdravje me vznemirja her health worries me
vznemíriti, vznemírjati se to worry; to take alarm (ob at), to get alarmed, to alarm oneself (about)
ne vznemirjaj se! don't worry!
kaj te vznemirja? what is upsetting you?
preveč se vznemirjate you worry too much

vzradostíti to gladden; to delight, to rejoice

vzradostíti se to rejoice (at, in, over), to enjoy (česa something), to be delighted, to be glad, to delight (in, at), to take delight (in)
novica me je vzradostila the news rejoiced me
vzradostili smo se, ko smo slišali tako dobre novice we were delighted to hear such good news
vzradoščen delighted, pleased

vžgáti¹ (vžgèm) | vžígati (-am)

A) perf., imperf.

1. accendere (tudi ekst.):
vžgati z vžigalicami accendere con i fiammiferi
avt. vžgati motor accendere il motore

2. accendere, suscitare:
vžgati v kom jezo, ljubezen accendere in qcn. ira, amore

3. pren. infiammare, entusiasmare:
kot govornik zna vžgati è un oratore capace di infiammare
godci vžigajo koračnice la banda suona delle marce
lepotica mu vžiga kri la bella fanciulla lo infiamma di passione
pren. take zvijače pri meni ne vžgejo certi trucchi con me non fanno colpo

B) vžgáti se (vžgèm se) | vžígati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. accendersi, incendiarsi, prender fuoco:
suha slama se hitro vžge la paglia secca prende fuoco presto

2. pren. accendersi, avvampare; divampare:
vžgati se v strasti avvampare di passione
v srcu se vžge sovraštvo nel cuore divampa l'odio

wait² [wéit]

1. neprehodni glagol
čakati, pričakovati (for s.o. koga)
počakati, potrpeti
zastarelo prežati na (koga); ostati brez odgovora, obležati, (pismo), ostati nedvignjen; streči (pri mizi, kot natakar)

wait till (ali until) I come počakaj, da (dokler ne) pridem
wait and see (le) počakaj; bomo že videli (kaj bo)
wait-and-see policy politika čakanja
to keep s.o. waiting, to make s.o. wait pustiti koga čakati
this matter can wait ta zadeva lahko počaka
the room is still waiting to be done soba še ni pospravljena
to wait at (ali on, upon the) table streči pri mizi

2. prehodni glagol
čakati, pričakovati
pogovorno odlašati, čakati z
zastarelo spremljati; prisostvovati
zastarelo slediti iz, izhajati

he must wait my convenience on mora počakati, dokler je meni prav
do not wait dinner for me ne čakajte name z večerjo
to wait one's opportunity (ali hour, time, chance) čakati na ugodno priliko
to wait table streči pri mizi

wake^(*)2 [wéik]

1. neprehodni glagol (tudi wake up)
prebuditi se, zbuditi se, postati buden; bedeti, biti buden, ostati buden, čuti
figurativno vstati, oživeti; predočiti si; zavesti se; premakniti se, zganiti se
zastarelo (ponoči) praznovati, slaviti

I usually wake early navadno se zbudim zgodaj
nature wakes in spring narava se prebudi spomladi
in my waking hours kadar sem buden
all will wake from death (ali the dead) religija vsi bodo vstali od mrtvih

2. prehodni glagol (tudi wake up)
zbuditi, prebuditi; obuditi (od mrtvih); povzročiti; oživiti; spodbuditi (to, into k)
bedeti pri (a corps mrliču)
poetično motiti, kaliti (mir itd.)

waking dream sanjarjenje
to wake ambition spodbosti častilakomnost
the noise woke me up hrup me je prebudil
she waked me up at 7 o'clock zbudila me je ob 7h
to wake the echoes dvigniti hrup, napraviti rabuko, hrumeti
the picture waked sad memories slika je obudila žalostne spomine
to wake up with a start planiti iz spanja

walk¹ [wɔ:k] samostalnik
hoja, hod, peš hoja, pešačenje, korakanje; način hoje, hoja v koraku; sprehod, tura, potovanje; redni, higienski sprehod; pot za sprehode, sprehajališče, promenada, aleja; pašnik (za ovce); tekališče (za kokoši); področje (dela), stroka, delavnost, aktivnost; poklic, socialen položaj, kariera; plantaža (v Zahodni Indiji); runda (policista); področje (krošnjarja)
britanska angleščina (gozdni) revir
šport tekmovalna hoja
zastarelo zakotje, skrivališče, zavetje, pribežališče

quite a walk kar precéj hoje
walk of life položaj v življenju, poklic, kariera
my favourite walk moj najljubši sprehod
in my walks through the world na mojem potovanju po svetu
a 10 minutes' walk to the station 10 minut hoje do postaje
the highest walks of society najvišji krogi družbe
to come at a walk priti peš, prikorakati
to go at a walk korakati, iti v koraku
to go for a walk, to take a walk iti na sprehod
to be on the walks ameriško inkasirati, pobirati denar
this is not within my walk to ni moja stroka, za to nisem kompetenten, to se me ne tiče
to take s.o. for a walk vzeti, peljati koga na sprehod
I know him by his walk poznam ga po hoji

walk² [wɔ:k]

1. neprehodni glagol
hoditi, iti, korakati, peš iti, pešačiti, počasi hoditi, sprehajati se; (konj) iti v koraku; (duhovi) strašiti
zastarelo majati se, premikati se (sem in tja)
figurativno, zastarelo živeti (po nekih načelih)
zastarelo klatiti se okoli

to walk along (ali up) the street iti po ulici
to walk home vrniti se peš domov
to walk on air figurativno biti v devetih nebesih
to walk in one's sleep hoditi v spanju
to walk in peace figurativno mirno živeti
to walk in procession hoditi v procesiji
he walked into the pie figurativno planil je po pašteti
to walk in golden (ali silver) slippers figurativno plavati v denarju, živeti v bogastvu
to walk over (the course) z lahkoto dobiti dirko, figurativno z lahkoto zmagati
to walk round s.o. ameriško, pogovorno opehariti, oslepariti koga
to walk through one's part gledališče brezizrazno (od)igrati (svojo) vlogo
to walk into s.o. pogovorno napasti koga; ozmerjati, pretepsti koga

2. prehodni glagol
prehoditi, prepotovati (peš); hoditi sem in tja po; pustiti (konja), da gre v koraku; voditi, peljati, spremljati na sprehod; odpeljati (kaj); (košarka) obdržati žogo več kot dva koraka (brez dribljanja); izučiti (mladega psa); tekmovati v hoji (s.o. s kom)

to walk one's beat vojska biti na straži
to walk the boards biti gledališki igralec
to walk the chalk (ali chalk mark, chalk line) figurativno dokazati svojo treznost (npr. na policiji) z ravno hojo med črtami, narisanimi s kredo
to walk one's chalks sleng pobrati jo, po francosko se posloviti
to walk the floor hoditi po sobi sem in tja
to walk a horse voditi, prepeljavati konja
to walk the hospital prakticirati na kliniki, hoditi po bolniških sobah (o študentu medicine)
to walk a puppy trenirati psička
to walk s.o. off his legs utruditi koga s hojo, s pešačenjem
I'll walk you 5 miles tekmoval bom s teboj v hoji na 5 milj
to walk the plank kot gusarski ujetnik iti z zavezanimi očmi po deski z ladje v morje
they walked me into the room peljali so me v sobo
to walk the streets hoditi po ulicah; figurativno baviti se s prostitucijo
to walk the tracks iti po sledovih

walk over prehodni glagol
peljati čez (prek)
neprehodni glagol
iti (priti) prek

he walk overed me over to our house spremil me je čez k naši hiši (do naše hiše)

walk up neprehodni glagol
(od)iti gor, priti gor

walk up! stopite bliže!
he walked up to me stopil je k meni
to walk up the street iti po ulici
prehodni glagol
splašiti, spoditi (divjad)

want² [wɔnt]

1. neprehodni glagol
biti brez, ne imeti, trpeti pomanjkanje, revno živeti
zastarelo manjkati; (le v sed. deležniku) pustiti na cedilu (to s.o. koga)
ne ustrezati pričakovanju, ne upravičiti pričakovanj

he does not want for talent on ni brez daru
he wants for nothing nič mu ne manjka
he is never found wanting nanj se lahko vedno zaneseš
he will never let me want nikoli ne bo dopustil, da bi jaz trpel pomanjkanje
there never want discontented persons nezadovoljneži se vedno najdejo

2. prehodni glagol
ne imeti, čutiti pomanjkanje (for česa)
potrebovati, čutiti nujno potrebo; zahtevati, hoteti, želeti, hrepeneti po

to want for potrebovati, biti brez; ameriško, pogovorno želeti, hoteti
wanted a waitress (v oglasih) išče se natakarica
I have all I want imam vse, kar potrebujem
I want it done želim, da se to napravi
he is wanted by the police za njim je izdana tiralica
she wants 2 years for her majority manjkata ji 2 leti do polnoletnosti
it wants 5 minutes to nine manjka 5 minut do devetih
we want him to leave to-morrow želimo, da (on) odpotuje jutri
this clock wants a repair (repairing, to be repaired) ta ura je potrebna popravila
what else do you want? kaj še hočete?
you are wanted iščejo vas, sprašujejo po vas, potrebujejo vas, želijo govoriti z vami
you want to see a doctor morate iti k zdravniku
you don't want to be rude ni vam treba biti grob
you want to have your hair cut moraš si dati ostriči lase

warm¹ [wɔ:m] pridevnik (warmly prislov)
topel, ogret, vroč, razgret; strasten, goreč, zanesen, navdušen; živahen, prisrčen, prijazen, iskren
figurativno vroč, neprijeten, težaven, nevaren; nespodoben; (barva) topel, temen
pogovorno, sleng bogat, premožen, imovit
lov svež (scent sled)
blizek (cilju pri lovu)

warm with wine razgret od vina
a warm existence zagotovljena eksistenca
warm friends intimni prijatelji
warm thanks topla, prisrčna zahvala
a warm welcome topel sprejem (dobrodošlica)
warm work težko delo
I am warm toplo (vroče) mi je
to get, (to grow) warm ogreti se
to make warm ogreti, segreti
to make it warm for s.o. napraviti komu tla vroča pod nogami
this place is too warm for me figurativno tu mi gori pod nogami

warn [wɔ:n] prehodni glagol
(po)svariti (of, against pred)
opozoriti (against na)
opomniti; vnaprej obvestiti; nujno svetovati, na srce položiti; pozvati, ukazati; odpovedati

I warned her against him posvaril sem jo pred njim
he was warned that he was in danger opozorili so ga, da je v nevarnosti
I was warned against smoking posvarili so me, naj ne kadim
he warned the tenant out of the house odpovedal je zakupniku (hišo)
to warn s.o. of an intended visit vnaprej koga obvestiti o nameravanem obisku
to warn s.o. to appear in court pozvati koga pred sodišče
they warned me to do that nujno so mi svetovali, naj to naredim
to warn off odvrniti (from od); izgnati (from iz)

waste² [wéist]

1. prehodni glagol
razsipavati, zapravljati (denar, moč), tratiti (čas) zaman; trošiti, ne izkoristiti (prilike); slabiti, poslabšati; pustiti, da (kaj) propade; zapustiti (posestvo, zemljo itd.) zaradi nemarnosti
ameriško zamuditi (an opportunity priliko)
(o)pustošiti, razorati

to waste breath zaman govoriti
to waste one's property zafrčkati svoje premoženje
to waste one's time (svoj) čas zapravljati
wasted with grief uničen od žalosti
a wasted talent neizkoriščen talent
to be wasted biti brezkoristen, neuporaben; ostati brez učinka (on na)
this is wasted on me iz tega si nič ne storim, tega mi ni mar

2. neprehodni glagol
slabeti, upadati, propadati, pojemati, izgubiti na teži (s treningom); trošiti se, razsipavati se, tratiti se, zapravljati se; biti zapravljiv, trošiti denar; izgubljati se, izginjati; giniti
zastarelo minevati (čas)

he wastes in routine work on se troši v rutinskem delu
the candle is wasting sveča se manjša
the day wastes zastarelo dan se nagiblje h kraju
to waste away hirati; figurativno pojemati, upadati
his power is wasting njegova moč upada (pojema)
waste not, want not varčuj, kadar imaš, da ne boš brez v potrebi