Franja

króg (-a)

A) m

1. mat. circolo, cerchio:
opisati krog descrivere un cerchio
obseg, ploščina kroga circonferenza, superficie del cerchio
polmer, premer središče kroga raggio, diametro, centro del cerchio
pren. kvadratura kroga la quadratura del cerchio

2. (kar je tej krivulji podobno) cerchio; evoluzione; giro; lit. girone:
v krogu hoditi, bloditi girare in cerchio
postaviti se v krog mettersi, disporsi in cerchio
letalo je zarisalo širok krog l'aereo descrisse un'ampia evoluzione
krog obzidja il cerchio delle mura

3. cerchia; circolo; entourage:
krog strokovnjakov cerchia di esperti, di addetti ai lavori
knjiga namenjena širokemu krogu bralcev un libro destinato a un'ampia cerchia di lettori
praznovati božič v krogu družine fare Natale nella cerchia dei familiari
finančni, gospodarski krogi circoli finanziari, economici
kaj zvedeti iz dobro obveščenih krogov sapere qcs. da ambienti, da circoli ben informati

4. (področje, sfera) sfera, campo, ambito;
krog raziskovanja sfera, campo di ricerca

5. šport. krogi anelli

6. šport. giro; pedana (circolare) di lancio;
prehiteti koga za en krog doppiare uno

7. pren.
začarani krog circolo vizioso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti kroge pod očmi avere le occhiaie
ogniti se koga v velikem krogu fare un ampio cerchio attorno a
posesti v krogu sedere in cerchio
pred očmi se mu delajo krogi vede le stelle
tisk. barvni krog disco dei colori
elektr. električni, magnetni, nihajni krog circuito elettrico, magnetico, oscillatorio
šport. olimpijski krogi cerchi olimpici
astr. živalski krog zodiaco
geogr. polarna kroga i circoli polari
krog kandidatov la rosa dei condidati
šport. izločilni krog turno eliminatorio

B) króg adv. star. attorno:
voj. (na) levo krog! front'a sinist!

C) prep. star. (okrog, okoli) attorno; circa:
smehljaj mu igra krog ust un sorriso si disegna attorno alle labbra, le labbra si atteggiano a sorriso

kȑpica ž krpica, cunjica: prišiti nekome -u reči komu kaj neprijetnega

krumm kriv, zavit; Fläche, Krallen: ukrivljen, zakrivljen; eine krumme Sache sumljiva reč; krumme Wege kriva pota; krumme Wege gehen hoditi po krivih potih, goljufati; krumm machen ukriviti; keinen Finger krumm machen ne migniti s prstom; krumm gehen iti narobe; etwas krumm nehmen zameriti kaj; krumm und lahm schlagen do nezavesti pretepsti; sich krumm und schief lachen nasmejati se do onemoglosti; einen krummen Rücken machen kriviti/upogibati hrbet

krvoskrunski pridevnik
1. (o incestu) ▸ vérfertőzőPar se ni smel poročiti, če sta si bila dekle in fant ožja sorodnika kot v četrtem kolenu -- torej je bilo krvoskrunsko, če si se hotel poročiti s svojo praprababico ali s svojo tretjo sestrično. ▸ A pár nem házasodhatott össze, ha a lányt és a fiút a negyedik ágnál közelebbi vérrokonság fűzte össze – tehát vérfertőzésnek számított, ha a saját üknagyanyáddal vagy harmadik unokatestvéreddel akartál összeházasodni.

2. (o spornem družbenem dogajanju) ▸ vérlázító
Rusija je takrat odločitev obžalovala ter jo označila kot krvoskrunsko in nečloveško. ▸ Oroszország akkor sajnálta a döntését, valamint vérlázítónak és embertelennek nevezte.
Na volišča prišli prišli predvsem zainteresirani, tisti, ki vedo, kaj hočejo, ali pa se jim zamisel države o razdelitvi železnic zdi že sama po sebi krvoskrunska in nepatriotska. ▸ A szavazóhelyiségekbe azok jöttek el, akiket érdekel a kérdés és tudják, hogy mit akarnak, vagy vérlázítónak és hazafiatlannak tartják az államnak a vasutak felosztásáról szóló elgondolását.

kúdjelja ž (ijek.), kùdelja ž (ek.)
1. kodelja: dade mi čitav tovar -e da je ispredem; nećeš iz te -e uhvatiti niti to k nobenemu uspehu ne vodi; osjetiti, namirisati kakva se kudjelja prede zaslutiti, kaj se pripravlja; sad ćemo drugu -u presti sedaj bomo druge strune napeli
2. preslica, koželj: mi smo starice s -om u osjencima
3. pazderje
4. konoplja, Cannabis sativa

kúhati to cook; to boil; to prepare food; (v pari) to stew

kúhati čaj, kavo to make (ali to prepare) tea, coffe
ta fižol se težko kuha this bean is a bad boiler
dobro, fino kúhati to do fancy cooking
preprosto kúhati to do plain cooking
kaj se kuha v tem kotlu? what's brewing in this cauldron?
nekaj se kuha (figurativno) fresh trouble is brewing, something is brewing
jaz si sam kuham I cook my own food
ta krompir se dobro kuha these potatoes are good boilers
ona dobro kuha she cooks well, she is a good cook
kúhati na malem ognju to simmer
kúhati jezo na koga to bear someone a grudge
kúhati žganje to distil spirits (iz from)
vročina me kuha I am feverish
nekaj slabega se je kuhalo there was mischief brewing

Kùlin bân Kulin ban, bosenski vladar ob koncu 12. in v zač. 13. st.: pričati što od Kulina bana pripovedovati kaj od najstarejših časov, na dolgo in široko; to je bilo za Kulina bana to je bilo v davni preteklosti; Kulinova isprava (19. VIII 1189)

kulísa (-e) f gled. quinta (tudi ekst.), zinale; teh. guida (della leva); pren.
narediti kaj za kulisami stare, agire dietro le quinte
parkovna kulisa quinta
rad. zvočna kulisa effetti sonori

kümmern: sich kümmern um brigati se za, skrbeti za; jemanden kümmern tikati se (koga), biti mar (komu) (was kümmert ihn das! kaj se ga to tiče!, kaj mu to mar!) ; (schlecht gedeihen) slabo uspevati, biti ves klavrn

kundig izkušen; strokovnjak; kundig sein einer Sache: spoznati se na, znati (kaj), biti vešč (česa), dobro poznati; von kundiger Seite iz zanesljivega vira

kündigen odpovedati (etwas kündigen kaj), fristlos s takojšnjo veljavnostjo; zum 1.1. kündigen odpovedati s 1.1.

kùp (-a) m

1. mucchio; bica; pila:
kup drv catasta di legna
kup knjig pila di libri
gnojni kup letamaio
kup zemlje mucchio di terra
zložiti kaj na kupe mettere in mucchio, ammucchiare
imeti še kup opravkov avere ancora un mucchio di cose da sbrigare

2. na kup, na kupu:
nametati kaj na kup gettare in mucchio
še nikoli ni bilo na kupu toliko ljudi finora non c'è mai stata tanta gente insieme
pren. zaslužiti na kupe denarja guadagnare un sacco di soldi, guadagnare soldi a palate
držati se kot kup nesreče avere un'aria mogia mogia, starsene mogio, triste, abbattuto
grabiti na kup (kopičiti) ammucchiare un patrimonio
zgrmeti na kup crollare
lesti na kup essere fatiscente
denar mu kar leti na kup ha facili guadagni

3. pren. ekst. ammasso, barca, caterva, congerie, mondo; pog. buscherio:
imeti kup denarja avere una barca di soldi, un buscherio di quattrini
kup ruševin un ammasso di macerie
na kup a caterve
imeti kup skrbi avere un mondo di guai
kup ljudi un visibilio di gente
kup cunj cenciame
kup nesnage knjiž. colluvie
kup pozdravov knjiž. salutissimi

kup|ec moški spol (-ca …) der Käufer; (človek, ki je kaj kupil) der Erwerber (prvi Ersterwerber); (stranka) der Kunde
posojilo za kupca der Kundenkredit
proizvodnja za znanega kupca die Kundenproduktion
pogovor s kupcem das Verkaufsgespräch
svetovanje kupcem die Kundenberatung
kreditiranje kupcev die Kundenfinanzierung

kupíti comprar; adquirir

kupiti kaj od koga comprar a/c a alg
kupiti na debelo (na drobno) comprar al por mayor (al por menor)
kupiti na kredit (na račun) comprar a crédito (a cuenta)
kupiti vse vprek comprar en bloque
kupiti iz prve roke comprar de primera mano
kupil sem si klobuk (me) he comprado un sombrero
kupiti pri tvrdki X. comprar en la casa X.
kupiti za gotovino (na obroke, dragó, poceni) comprar al contado (a plazos, caro, barato)
kupiti mačka v vreči (fig) comprar a/c en el arca cerrada, comprar a ciegas
kupiti za kos kruha (fig) comprar por un pedazo de pan

kúpiti (-im) | kupováti (-újem) perf., imperf.

1. comprare, acquistare:
kupiti avto, hišo comprare l'automobile, la casa
kupiti za smešno ceno, po nizki ceni comprare a prezzo irrisorio, a buon prezzo
kupiti za drag denar, po visoki ceni comprare caro, a caro prezzo
kaj kupiti iz druge roke comprare qcs. di seconda mano

2. (podkupiti, podkupovati) comprare, corrompere:
sodnik se ni dal kupiti il giudice non si lasciò corrompere

3. igre comprare (una carta):
evf. pri sosedovih bodo kupili la vicina sta per partorire
pren. kupiti mačka v žaklju comprare la gatta nel sacco
pren. kakor sem kupil, tako prodam come l'ho comprata così la vendo

Kürze, die, (-, -n) kratkost; Musik kračina; in Kürze kmalu; in aller Kürze na kratko; die Würze ist/liegt in der Kürze le kratka zgodba ima kaj soli

kvásac -sca m kvas: proizvodnja -a; kruh, hljeb, hleb sa kvascem; tijesto, testo bez -a; u čemu je kvasac izdaje kaj je dalo spodbudo izdaji; vinski kvasac biol. vinske kvasovke; pivski kvasac biol. pivske kvasovke; zamijesiti, zamesiti nekome kvasac ekspr. zagosti jo komu

là [la] adverbe tam, tja

de là od tod
là-haut tam zgoraj
là-bas tam doli
là-dessus na to
à quelque temps de là nekaj časa kasneje, potem
d'ici là dotlej
loin de là ma pensée niti ne mislim na to
qu'entendez-vous par là? kaj hočete reči s tem?
jusque-là do tu, doslej
par-là tu, s tem, na ta način
par-ci, par-là tu pa tam, od časa do časa
là là! no, no!
loin de là daleč od tega
ç i et là sem in tja, tu pa tam
être un peu là (populaire) ne biti v strahu, v tesnobi
je n'en suis pas encore là še nisem tako daleč
j'en passe par là ne preostane mi nič drugega
pianter là quelqu'un koga pustiti čakati, pustiti na cedilu
restons-en-là ostanimo pri tem!

lābēs -is, f (lābī)

I. abstr.

1. padec, udor, posedanje, used, useda: terrae L., agri Privernatis Ci., labes (pl.) aut repentini terrarum hiatus Ci., tantos terrae motus factos esse, ut … multis terrae locis labes factae sint terraque desederint Ci., labem dare Lucr. pasti, podreti se, l. ruinarum Iust., montium Symm.; occ. izguba semena, spermatoreja, semenotok: lectum perminxi imposuique pudendam pellibus labem Luc.; naliv dežja: labes imbris e caelo Arn.; pren.: hinc mihi prima mali labes V. prvi naval nesreče, haec illi prima mali labes, hoc initium … ruinae fuit Iust.

2. metaf. poguba, pogibel, uničenje, poraz, propad, propast, nesreča, škoda, okvara, kvar: quarta pernis pestis veniet, quanta labes larido! Pl., metuo legionibus labem Enn., videtis, in tabella iam ante quanta sit facta labes Ci., an innocentiae labem aliquam aut ruinam fore putatis? Ci., an … tu ad illam labem atque eluviem civitatis sine summa vi pervenire potuisti? Ci., an vero tu parum putas investigatas esse a nobis labes imperii tui stragesque provinciae? Ci. propad … in ugonobitev … , l. regnorum Val. Fl., Mursina l. Aur. poraz pri Murziji; occ.
a) telesna hromota (hromost) in (konkr.) telesna hiba: corporis Lucr., Suet., aegri corporis Cod. Th.
b) kuga: Amm., l. Tartarea Sil.; pren.: dedit hanc contagio labem Iuv. to kugo = to razvajenost (scrkljanost) nravi; meton. (o osebah) poguba, okvara, kvar = pogubitelj, kvaritelj, kvarljivec, ugonobitelj, ugonabljalec, ugonobljevalec: l. popli Pl., l. atque flamma rei publ. Ci., l. atque pernicies provinciae Ci. —

II. konkr. padec = kar pade na kaj

1. maroga, lisa, madež, brazdež: tractata notam labemque remittunt atramenta H., sit … sine labe toga O., victima labe carens O., una (tauro) fuit labes, cetera lactis erant O., sine labe columbae O. snežnobeli, purum et sine labe salinum Pers.

2. metaf. sramotni madež, sramota, pogrda: quid ego … illam labem atque ignominiam rei publicae querar Ci., ne hanc labem tanti sceleris in familia relinquat, id laborat Ci., est enim haec saeculi quaedam macula atque labes, virtuti invidere Ci., alicui labem inferre Ci. ali imponere L., Cu. „nadeti komu madež“ = osramotiti koga, donec dies exemit labem V. dokler čas ne izbriše (opere) madeža (sramote), carent mores labe O., carere labe adulterii O., dumque tenor vitae sit sine labe meae O., nos quoque praeteritos sine labe peregimus annos O. brez krivde, brezgrajno, famae non sine labe meae Pr., eluet pudoris labem cruor Sen. tr., abolere labem ignominiae T.; meton. (o osebah) sramota, grdoba, grdež, grdin, grdavš (grdavž): caenum illud ac labes amplissimi ordinis Ci. ta umazani grdin, habeo, quem opponam labi illi atque caeno Ci.

Opomba: Abl. sg. lābī Lucr. (5, 930).

labor² (starejše labōs) -oris, m (labāre) „omahovanje pod bremenom“, od tod

1. abstr. delo = delovanje, napor, trud, prizadevanje: laborem capere, suscipere, subire, sustinere Ci. ali laborem sumere C. naprtiti si delo (kakor kako breme), delo nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti, naložiti si, labores adire N., V. lotiti se, labores tolerare, pati S., labores ferre N., C., laborem consumere in re Ci. uporabiti trud = truditi se, prizadevati si za kaj, laborem sibi sumere et alteri imponere C. naprtiti, naložiti (nalagati), succumbere labori Ci., C. o(b)nemoči pod delom, delu ne biti kos, laboret industria N. velik trud, cum labore Ci. s trudom, trudoma, težko, multo labore Ci., summo cum labore Ci., nullo labore, sine ullo labore Ci. brez truda (težav), perpetuo suo labore C. ko se je moral sam neprenehoma truditi, per laborem S. z naporom, naporno, (mnogo) trpeč, l. corporis Ci. telesni napor, telesno trpljenje, l. animi Ci., N. duševni napor, l. militiae Ci. vojni (vojaški) napor, l. Isthmius H. borba na istmijskih igrah; labor est z inf.: L., Plin., Fl. velika zadeva je (za koga), težko (težavno, trudapolno, naporno) je: res erat multae operae ac laboris C. zadeva je stala mnogo truda in napora, je bila zelo utrudljiva in naporna; meton.
a) delavnost, prizadevnost, trudoljubnost, telesna moč (jakost), vztrajnost: magni formica laboris H. zelo delavna, nadvse marljiva, iumenta summi laboris C. zelo vztrajna, homo magni laboris summaeque industriae Ci. vztrajno delaven in zelo podjeten človek.
b) utrudljivo dejanje, delo (zlasti vojaško oz. vojno): Herculeus l. H., sed te iam ferre Herculi (dat.) labos est Cat., belli labores V. junaška dela, rei militaris l. N. dejanja v vojni.
c) konkr. (dokončano) delo = opus izdelek, pridelek, pritrudek: multorum mentium labor C., operum laborem V. stavbo, labor anni V. s trudom pridelani letni pridelki, labores boum V. (prim. facta boum, facta hominum V. po Hom. ἔργα βοῶν, ἔργα ἀνϑρώπων) obdelano polje, Iliadumque labor, vestes V. umetelno (žensko) delo, umetelna obleka.

2. težava = muka, nadloga, trpljenje, trpež, sila, nuja, bol(est), bolečina, bolezen: labores homini eveniunt Pl., Troiae supremum audire laborem, Iliacos audire labores V. trpljenje, multis perfunctus laboribus N. po mnogih prestanih nezgodah; od tod: lunae labores V. mesečev(i) mrk(i), labores solis V. trudapoln (naporen) sončni tek, včasih tudi = sončni mrk(i), Lucinae experta labores V. porodne težave (gl. Lūcīna); v pomenu telesna bol(est), bolečina: cor de labore pectus tundit Pl.; v pomenu duševna bol(est), bolečina, toga, tožnost: quamquam ibi animo labos grandis capitur Pl., verum ex eo misera quam capit laborem! Ter.; v pomenu bolezen: valetudo decrescit, accrescit labor Pl., praesens fortuna laborum V. krepko zdravilo zoper bolezni, mox et frumentis labor additus, ut mala culmos esset robigo V., l. nervorum Vitr. bolezen živcev, annuus earum (apum) labor est initio veris Col. — Pooseb. Labōs -ōris, m Lábor = Trud, Trpež, podzemeljsko božanstvo: V.

3. težeče breme, teža: saxa si sint in locis tectis, sustinent laborem Vitr. prenesejo težo, so trpežni, hi (lapides) laborem quoque tolerunt Plin.

Opomba: Starejša soobl. labōs tudi pri Ter., Luc., Pac. et Varr. ap. Non., S. fr., Val. Fl., Plin. in poznih piscih.