Franja

Zadetki iskanja

  • ogledati (si) examinar; mirar; inspeccionar; visitar, ver (znamenitosti mesta las curiosidades de la ciudad)

    ogledati si koga od nog do glave examinar a alg de pies a cabeza
  • ogledováti to eye, to view; to inspect; to visit

    ogledováti koga od nog do glave to eye someone from head to foot, to look someone over
    ogledováti znamenitosti (mesta) to go sightseeing
  • ogledováti

    pazljivo ogledovati koga od nog do glave examiner quelqu'un attentivement de la tête aux pieds
    ogledovati se regarder autour de soi
    ogledovala se je v ogledalu elle se regardait (ali se mirait) dans la glace
  • ogréti (se) chauffer, (r)échauffer (tudi figurativno)

    ogreti se se réchauffer (tudi figurativno), devenir chaud; figurativno s'enthousiasmer pour quelque chose, s'intéresser vivement à, porter une vive attention à, avoir un vif intérêt pour, prendre feu pour
    ogreti vodo do sto stopinj chauffer l'eau à cent degrés
    ogreti si roke ob ognju se (ré)chauffer les mains prés du feu
    čaj nas je ogrel le thé nous a réchauffés
    ogreti se za šport s'enthousiasmer pour le (ali s'intéresser vivement au) sport
    čakali so, da se zunaj zrak ogreje ils attendirent que l'air à l'extérieur devînt chaud
    sonce ogreje zemljo le soleil échauffe la terre
    stroj se je preveč ogrel la machine s'est surchauffée
    preveč ogrevan lokal, vagon un local, un wagon surchauffé
    ogreti se s hojo se réchauffer en marchant
    ogret krožnik une assiette réchauffée
  • Ogulnius -iī, m Ogúlnij, rim. rodovno ime. Poseb. znani so:

    1. M. Ogulnius Mark Ogulnij, poslanec v Etrurijo l. 210, padel l. 196 v bojih z Bojci: L.

    2. M. Ogulnius Gallus Mark Ogulnij Gal, pretor l. 182; L.

    3. Q. Ogulnius Gallus Kvint Ogulnij Gal, tr. pl. l. 300, predlagatelj zakona lex Ogulnia, s katerim je bil plebejcem omogočen dostop do svečeniških služb, l. 296 kurulski edil, vodja deset(er)ih poslancev v Epidaver, l. 273 poslanec na dvor Ptolemajcev, l. 269 konzul s Fabijem Piktorjem, l. 257 diktator: L.
  • Ohr, das, (-/e/s, -en) uho, figurativ posluh (für za); ein feines Ohr iztanjšano uho; abstehende Ohren štrleča ušesa; bis an die Ohren do ušes; sich aufs Ohr legen iti spat; auf den Ohren sitzen sedeti na ušesih; bis über die Ohren do grla, preko glave; bei den Ohren nehmen prijeti za ušesa; sich etwas hinter die Ohren schreiben zapisati si za uho; eins hinter die Ohren geben dati jih nekaj okoli ušes; sich hinter den Ohren kratzen (po)praskati se za ušesom; noch feucht/[naß] nass/grün hinter den Ohren sein biti še moker za ušesi, biti neizkušen; es faustdick hinter den Ohren haben biti prefrigan; ins Ohr sagen povedati na uho; etwas im Ohr haben imeti v ušesu, v ušesih; jemandem mit etwas in den Ohren liegen nadlegovati koga z, nenehno komu nekaj govoriti; mit halbem Ohr zuhören: na pol ušesa; sich eine Nacht um die Ohren schlagen ponočevati, prekrokati noč; viel um die Ohren haben imeti veliko dela, skrbi; jemandem etwas um die Ohren schlagen komu nekaj zelo neprijazno povedati; übers Ohr hauen ogoljufati; zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus pri enem ušesu noter, pri drugem ven; zu Ohren kommen priti na ušesa; ganz Ohr sein pozorno poslušati; kein Ohr für etwas haben ne imeti občutka za; ein aufmerksames/offenes Ohr finden naleteti na odprta ušesa; jemandem die Ohren voll jammern napolniti komu ušesa z/s (stokanjem itd.); jemandem die Ohren [langziehen] lang ziehen nategniti komu ušesa; rote Ohren bekommen zardeti do ušes, sramovati se; lange Ohren haben vleči na ušesa; die Ohren spitzen prišpičiti ušesa; die Ohren [steifhalten] steif halten ne dati se; sein Ohr zuschließen zapirati si ušesa; sich die Ohren zuhalten mašiti si ušesa; die Ohren klingen jemandem zvoni v ušesih; sein Ohr leihen nakloniti uho
  • oiseau [wazo] masculin ptič, ptica; škaf za malto

    oiseau migrateur (ali de passage), chanteur (ali de chant), nocturne (ali de nuit), de mer, aquatique, de proie, des Canaris ptica selivka, pevka, ponočna, morska, vodna, roparska, kanarček
    oiseau de paradis ptica rajčica
    oiseau bleu vodomec
    oiseau de Junon, de Jupiter, de Vénus, de Minerve pav, orel, golob, sova
    oiseaux pluriel domestiques perutnina
    un drôle d'oiseau čuden ptič, čudak
    oiseau de bon, de mauvais augure oseba, ki prinaša dobre, slabe novice
    à vue d'oiseau, à vol d'oiseau iz ptičje perspektive
    à vol d'oiseau v ravni črti
    avoir un appétit d'oiseau imeti slab tek, malo jesti
    la belle plume fait le bel oiseau obleka dela človeka
    petit à petit l'oiseau fait son nid zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača
    avoir une cervelle d'oiseau imeti ptičje možgane, biti zelo lahkomiseln
    être comme l'oiseau sur la branche biti na začasnem, nestalnem, negotovem mestu
  • ojo moški spol oko, vid; obraz; uho, ušesce (šivanje); petlja; previdnost

    ojo de águila orlovsko oko
    ojo de besugo škilasto oko
    ojo de cristal stekleno oko
    ¡(mucho) ojo! pozor! previdno!
    ojo alerta previdno
    a ojo na slepo
    cerrar el ojo umreti
    echar mal de ojo (a) s pogledom uročiti
    mirar a alg. ojo a ojo upreti oči v koga
    ser el ojo derecho (de) biti komu zenica v očesu, biti komu desna roka
    ¡mis ojos! srček moj!
    ojos hundidos vdrte oči
    ojos oblicuos, rasgados poševne oči, oči z ozko odprtino
    ojos saltones velike izbuljene oči
    cuatro ojos očalarji
    a cuatro ojos med štirimi očmi
    a ojos vistos očitno, očividno, vidno
    a cierra ojos, a ojos cerrados slepo
    le bailan los ojos on je živahen, vesel je življenja
    cerrarle a uno los ojos komu oči zatisniti (ob smrtni uri)
    clavar los ojos (en) zapičiti oči (v)
    comer con los ojos zelo izbirčen biti pri jedi
    dar de ojos na obraz pasti
    dar en los ojos v oči pasti
    írsele a uno los ojos tras u/c pohlepno kaj želeti
    meter por los ojos s silo vsiliti
    no pegar el ojo, los ojos ne zatisniti očesa, ne spati
    poner los ojos vzljubiti
    poner los ojos en blanco oči zavijati, pobesneti
    no quitar los ojos ne izgubiti iz oči
    revolver los ojos oči zavijati (od jeze)
    sacar los ojos (a) komu oči izpraskati, komu velike izdatke povzročiti
    eso salta a los ojos to je očitno
    torcer, volver los ojos oči zavijati
    volver los ojos en oči upreti v
    enamorado hasta los ojos do ušes zaljubljen
    ojos que no ven, corazón que no siente iz vida, iz srca
  • oko1 [ó] srednji spol (očésa, očési, oči)

    1. anatomija das Auge (izbuljeno Glupschauge, Glotzauge, kravje Kuhauge, mandljasto Mandelauge, mongolsko Schlitzauge)
    figurativno sokolje oko Falkenauge, Adlerauge, Luchsauge
    stekleno oko Glasauge
    umetno oko Kunstauge
    pri punčkah: oko, ki se zapira in odpira das Schlafauge

    2.
    oko za kaj (sposobnost zapažanja) ein Auge für (etwas), der Blick
    izostriti oko den Blick schärfen

    3. (občutek za mere) das Augenmaß
    na oko augenscheinlich
    določiti na oko nach Augenmaß bestimmen, über den Daumen peilen

    4.
    figurativno oko postave Auge des Gesetzes, der Hüter des Gesetzes, der Gesetzeshüter

    5.
    jajce na oko das Spiegelei, Setzei

    6. oko:
    do koder sega oko so weit das Auge reicht
    očesa:
    punčica očesa der Augapfel
    varovati kot punčico svojega očesa wie den Augapfel hüten
    s kotičkom očesa mit dem Augenwinkel
    očesa:
    ne odvrniti očesa od kein Auge von (jemandem/etwas) lassen/wenden
    oko:
    oko za oko Auge um Auge
    vreči oko na kaj: ein Auge haben auf (etwas), (etwas) ins Auge fassen
    koga/kaj: ein Auge auf (jemanden/etwas) werfen
    izpod očesa gledati: figurativno mit scheelen Augen
    na:
    zamižati na eno oko figurativno ein Auge zudrücken
    z:
    ogled z očesom die Okularinspektion
    z golim očesom mit bloßem Auge, mit nacktem Auge
    s prostim očesom mit unbewaffnetem Auge

    7. očesi dvojina:
    z obema očesoma beidäugig

    8. oči množina Augen množina
    ostre oči scharfe Augen
    imeti ostre oči scharfe Augen haben, scharfsichtig sein
    otroške oči Kinderaugen
    velike okrogle oči Kulleraugen
    … oči Augen-
    (barva die Augenfarbe, govorica die Augensprache, kapljice za Augentropfen, kolobarji okoli Augenringe, mazilo za oči die Augensalbe, metanje peska v oči die Augenwischerei, preiskava die Augenuntersuchung, zdravilo za oči das Augenmittel, ščitnik za oči der Augenschutz, der Augenschirm, vnetje die Augenentzündung, kapljice za oči das Augenwasser, Augentropfen množina)

    9.
    ki ima … oči -äugig
    (poševne schlitzäugig, prašičje schweinsäugig, sokolje adleräugig, luchsäugig, solzeče triefäugig, upadle hohläugig, velike kulleräugig, rehäugig)

    10.
    oči se zapirajo/lezejo skupaj die Lider/Augen fallen zu
    figurativno oči vidijo več od očesa vier Augen sehen mehr als zwei
    oči se odprejo komu: (jemandem) gehen die Augen auf
    oči so skoraj stopile iz jamic komu: (jemandem) gingen die Augen über, (jemandem) quollen fast die Augen aus dem Kopf
    oči ugasnejo komu (umre) (jemandes) Augen brechen
    figurativno oči so bolj lačne kot želodec die Augen waren größer als der Magen
    oči:
    v višini oči in Augenhöhe
    figurativno vrana vrani oči ne izkljuje eine Krähe hackt der anderen kein Auge aus
    ne imeti oči figurativno keine Augen im Kopf haben
    ne imeti oči zadaj/na riti hinten keine Augen haben
    očem:
    ne verjeti svojim očem seinen Augen nicht trauen
    oči:
    imeti oči figurativno Augen im Kopf haben
    imeti oči povsod seine Augen überall haben, seine Augen vorn und hinten haben
    imeti oči kot ris Augen haben wie ein Luchs
    imeti rdeče oči (od joka) sich die Augen rot weinen
    imeti solzne oči Tränen in den Augen haben
    izbuljiti oči die Augen aufreißen, Stielaugen machen
    izjokati si oči sich die Augen ausweinen
    izpraskati oči die Augen auskratzen
    koketno zapirati oči mit den Wimpern klimpern
    meti si oči sich die Augen ausreiben
    napenjati oči die Augen anstrengen
    naprezati oči sich die Augen aus dem Kopf gucken
    odpreti oči komu (jemandem) die Augen öffnen, (jemandem) die Binde von den Augen nehmen, (jemandem) ein Licht aufstecken
    pometi si oči sich die Augen reiben
    povesiti oči die Augen/Lider senken
    vrteti oči mit den Augen kullern
    zaliti oči solze: in die Augen steigen
    zatiskati si oči pred čim: die Augen vor (etwas) verschließen, (etwas) nicht wahrhaben wollen
    zavijati oči die Augen rollen
    zapičiti oči v kaj die Augen an (etwas) heften
    žaliti oči das Auge beleidigen, eine Beleidigung für das Auge sein
    iz:
    brati iz oči an den Augen ablesen
    iz oči aus den Augen, (iz dogleda) außer Sehweite
    iz oči v oči von Angesicht zu Angesicht, sovražno: Auge in Auge
    prebrati iz oči an den Augen absehen
    izgubiti iz oči aus den Augen verlieren
    ne izgubiti iz oči im Auge behalten

    izpod oči (izpod čela) gledati: mit scheelen Augen
    izpred:
    izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn
    spraviti izpred oči aus den Augen schaffen
    zgubiti izpred oči aus dem Auge/aus den Augen verlieren
    izgini mi izpred oči! Geh mir aus den Augen!

    med štirimi očmi unter vier Augen
    pogovor med štirimi očmi das Vieraugengespräch
    na:
    videti na lastne oči mit leiblichen Augen sehen, mit eigenen Augen sehen
    vsem na očeh wie auf dem Präsentierteller
    od:
    daleč od oči, daleč od srca aus den Augen, aus dem Sinn
    pred:
    stopiti pred oči unter die Augen treten
    pred očmi vor den Augen
    imeti pred očmi sich (etwas) vergegenwärtigen, (etwas) vor Augen haben, (etwas) im Auge haben
    vsakomur pred očmi vor aller Augen
    megliti se pred očmi komu (jemandem) vor den Augen schwimmen
    migljanje pred očmi das Augenflimmern
    pred mojimi očmi unter meinen Augen, vor meinen Augen
    stemnilo se mi je pred očmi mir wurde schwarz vor den Augen
    v:
    biti/pasti v oči ins Auge/in die Augen springen
    bosti v oči ins Auge/in die Augen stechen
    (po)gledati v oči komu (jemandem) ins Auge schauen, čemu: (einer Sache) ins Auge sehen/blicken
    ne moči pogledati v oči komu: (jemanden) nicht in die Augen sehen können
    metati pesek v oči Sand in die Augen streuen
    ne najti milosti v (njegovih) očeh vor (jemandes) Augen keine Gnade finden
    zrasti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen steigen
    izgubiti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen sinken
    z:
    z Argusovimi očmi kaj opazovati: mit Argusaugen
    z drugimi/novimi očmi mit anderen/neuen Augen
    z odprtimi očmi mit offenen Augen, drveti v nevarnost: sehenden Auges
    požirati z očmi mit den Augen verschlingen
    prebadati z očmi mit den Blicken durchbohren
    premeriti z očmi mit den Augen messen
    spati z odprtimi očmi mit offenen Augen schlafen
    streljati z očmi Blicke schießen
    zasledovati z očmi mit den Blicken verfolgen
    za:
    magnet za oči figurativno der Blickfang
    paša za oči der Augenschmaus, die Augenweide
  • okràj district; county

    mestni okràj ward
    sodni okràj court circuit
    upravni okràj administrative district
    volilni okràj electoral district
    razdeliti v okràje to district
    glavno mesto okràja VB county town; (do 1974) county borough
  • okrútnost brutalité ženski spol , sauvagerie ženski spol , cruauté ženski spol , atrocité ženski spol , férocité ženski spol , inhumanité ženski spol , barbarie ženski spol , sadisme moški spol

    okupatorji so pokazali veliko okrutnost do prebivalcev dežele les occupants se sont montrés d'une grande sauvagerie (ali barbarie, cruauté, férocité) avec les habitants du pays
    okrutnost otroka do živali la cruauté (ali la barbarie, le sadisme) d'un enfant envers les animaux
  • okužb|a ženski spol (-e …) medicina die Infektion; (okuženje) die Ansteckung; (mazna Schmierinfektion, primarna Erstinfektion, sekundarna Begleitinfektion, Zweitinfektion)
    … okužbe Ansteckungs-, Infektions-
    (nevarnost die Ansteckungsgefahr, vir die Infektionsquelle, Ansteckungsquelle, žarišče der Ansteckungsherd)
    zaščita pred okužbo der Infektionsschutz
    do okužbe pride z … die Ansteckung erfolgt durch …
  • oltranza f
    a oltranza do zadnjega, do skrajnosti:
    sciopero a oltranza totalna stavka
    guerra a oltranza totalna vojna
  • omēga m, f

    1. (grška črka) omega

    2. pren. konec:
    dall'alfa all'omega od začetka do konca
  • omehčáti to soften (up); to mollify; to make tender; figurativno to move, to touch

    omehčáti se to soften, to become tender (ali soft, mellow)
    omehčáti se do koga to relent towards someone
    dati se omehčáti to be moved, to relent
    ne se dati omehčáti (figurativno) to harden one's heart, to remain implacable
    nobena prošnja ga ni mogla omehčáti no entreaties could soften him
  • omejevanj|e srednji spol (-a …) die Begrenzung, die Beschränkung, (oboroževanja Rüstungsbeschränkung, rojstev Geburtenbeschränkung); die Einschränkung, die Restriktion; denarja: die Kürzung; samemu sebi: der Verzicht (porabe Konsumverzicht), die Selbstbescheidung
    omejevanj od/do česa die Abgrenzung (von/gegen)
  • omejit|ev ženski spol (-ve …) die Begrenzung, die Beschränkung, die Limitierung, porabe ipd.: die Einschränkung, die Restriktion (uvozna Importrestriktion)
    časovna omejitev die Befristung, die Zeitbegrenzung
    razpolaganja, uporabe: die Sperrung, die Sperrklausel (pogodba o omejitvi jedrskega oboroževanja der Atomwaffensperrvertrag)
    omejitev od/do (distanciranje) die Abgrenzung (von/gegenüber)
    -begrenzung, -beschränkung, (izvozna Exportbeschränkung, izseljevanja Auswanderungsbeschränkung, konkurence Wettbewerbsbeschränkung, odgovornosti Haftungsbeschränkung, priseljevanja Einwanderungsbeschränkung, prostosti Freiheitsbeschränkung, uvoza Importbeschränkung, Einfuhrbeschränkung, zračnega prostora Luftraumbeschränkung)
    zakonska omejitev rubeža pravo der Pfändungsschutz
    postaviti si omejitve sich Schranken auferlegen
  • omeji|ti (-m) omejevati

    1. fizično: begrenzen, eingrenzen

    2. uvoz, število vpisnih mest: beschränken, hitrost, riziko: begrenzen, čas diskusije: begrenzen, beschränken, porabo ipd.: einschränken, eingrenzen, in Schranken halten, limitieren; želje: zurückdrängen; časovno: befristen

    3. (zožiti) einschränken, einengen, pravice komu: (jemandes) Rechte beschränken, (jemanden) in seinen Rechten beschränken

    4. fizika žarek, snop: bündeln (auf)

    5.
    omejiti se sich beschränken, pri porabi: sich einschränken, kürzer treten
    pri diskusijah ipd.: es bei (etwas) belassen

    6.
    omejiti se do česa (distancirati se) sich abgrenzen gegen/von
  • on2 [ɔn] prislov

    1.
    (tudi v zvezi z glagoli) na (to have a coat on biti oblečen v plašč, imeti plašč na sebi; to screw on priviti na kaj)

    2.
    (tudi v zvezi z glagoli) naprej, dalje (to talk on naprej govoriti; and so on in tako dalje)

    3.

    Razno:

    on and on kar naprej
    on and off tu in tam, včasih
    from today on od danes naprej
    the brakes are on zavore so pritegnjene
    on with the show! naprej s programom!
    to be on biti prižgan (luč, radio), odprt (voda), na programu (igra), v teku (borba)
    ameriško, sleng to be on to spoznati koga ali kaj do dna, dobro poznati
    to go on nadaljevati
    sleng a bit on okajen
    to get on in years starati se
    to put on one's clothes (shoes, hat) obleči se (obuti se, pokriti se)
  • once1 [wans] prislov
    enkrat, nekoč, svojčas

    once and again, once or twice od časa do časa, ponovno
    once again, once more še enkrat
    once a day enkrat na dan
    once (and) for all enkrat za vselej
    pogovorno once in a blue moon zelo redko
    once bit twice shy kdor se enkrat opeče, ne bo več poskušal; izkušnja te nauči previdnosti
    not once niti enkrat, nikoli
    once (upon a time) nekoč
    once in a while (ali way) tu in tam, včasih, redko
    once and away enkrat za vselej; včasih
    all at once nenadoma, istočasno
    at once takoj
    more than once večkrat