Franja

ūber¹ -eris, n (indoev. baza*eu̯Hdh- nabrekniti, nabrekati; od tod indoev. *uHdhmen- in (sor.) *uHdr̥-; prim. skr. ū́dhar (gen. ūdhnáḥ) = gr. οὖϑαρ -ατος = stvnem. ūtar = nem. Euter = ang. udder = sl. vime)

1. vime, (živalski) sesek (sesec), doječe prsi (žensk); večinoma v pl.: Lucr., Lucan., Plin., Val. Max. idr., vitula binos alit ubere fetus V., distentum uber O., refert tenta grex ubera H., Romulus uberibus lupinis inhians Ci., pressari ubera palmis V., ubera praebere O. ali admovere V. dati sesati, ubera ducere O. sesati, piti, dedit ubera nutrix O. je dojila, sua quemque mater uberibus alit T., ab ubere raptus (odstavljen) O.; pren.: distenta musto ubera Col. poet.; preg.: ubi uber, ibi tuber Ap. = vsaka roža ima trnje.

2. meton. (pesn.) rodovitnost, plodnost, obilje, obilica, obilnost: terra potens ubere glebae V. (prim. οὖϑαρ ἀρούρης Hom.), divitis uber agri V., fertilis ubere campus V.; konkr.: vitibus aptius uber V. rodovitna zemlja, denso non segnior ubere Bacchus V. na rodovitnem polju.

učìniti ùčinīm
I.
1. storiti, narediti: učiniti svoju dužnost, komu što na volju, komu uslugu; tko te je učinio starješinom
2. izkazati: učiniti komu počast
3. ustrojiti: učiniti kožu
4. reči: riječ ne učini ni besedice rekel; iskapi čašicu, namršti se malo i učini
5. učiniti duši mjesta narediti dobro delo; učiniti volju, po volji komu ubogati koga; učiniti očima na koga dati komu znamenje, pomigniti komu; učiniti od sebe (sebi) štogod izvršiti samomor; učiniti koga sretnem gl. usrećiti koga
II. učiniti se
1. narediti se: učiniti se bolesnim
2. zazdeti se: učini mi se da si ti stariji; taj mi se prijedlog učini dobar
3. učiniti se ašik zaljubiti se

učíti enseigner, professer, apprendre quelque chose à quelqu'un, instruire quelqu'un dans quelque chose, faire des cours (ali la classe) , donner des leçons

učiti koga branja, brati apprendre (ali montrer) à lire à quelqu'un
dati koga učiti (v uk) mettre quelqu'un en apprentissage
učiti se apprendre, étudier, s'instruire, (obrti) être en apprentissage
učiti se francoščine apprendre le français
učiti se brati apprendre à lire
učiti se igrati na klavir apprendre à jouer du piano, étudier le piano
učiti se na pamet apprendre par cœur
on se lahko (težko) uči il apprend facilement (difficilement)

učíti enseñar (koga kaj a alg a/c) ; instruir (koga kaj a alg en a/c) ; dar clases (ali lecciones)

učiti koga branja enseñar a leer a alg
dati koga učiti (v uk) poner a alg en aprendizaje
učiti se aprender, (obrti) hacer el aprendizaje, estar de aprendiz
učiti se pri kom aprender con alg
učiti se (guliti se) quemarse las cejas estudiando, empollar
učiti se španščine aprender (el) español
učiti se brati (smučati) aprender a leer (a esquiar)
učiti se igrati na klavir aprender a tocar el piano, estudiar piano
na pamet se učiti aprender de memoria
on se težkó uči aprende con dificultad, le cuesta trabajo estudiar

udárec golpe m ; (s palico) palo m

udarec z roko manotazo m, manotada f
udarec s plosko roko palmada f
udarec z veslom golpe m de remo
udarec s krepelcem, pendrekom porrazo m, estacazo m
milostni (poslednji, smrtni) udarec golpe m de gracia; (klofuta) bofetada f
udarec s pestjo puñetazo m
udarec v vodo (fig) un golpe fallido
hud udarec un rudo golpe
udarec v prazno un golpe en falso (ali en vago)
udarec usode revés m de (la) fortuna
udarec za udarcem golpe tras golpe
z enim udarcem de un golpe
(za)dati komu udarec dar un golpe a alg
zadati komu smrtni (milostni) udarec dar el golpe de gracia a alg
odbiti, parirati udarec parar el golpe
udarec je zgrešil, je šel mimo ha errado el golpe
pobiti dve muhi z enim udarcem (fig) matar dos pájaros de un tiro
hoteti pobiti dve muhi z enim udarcem (fig) fam ir por atún y a ver al duque

udelež|evati se (-ujem se) udeležiti se sestankov, pouka: (regelmäßig) teilnehmen (an), dela, akcije: mitmachen; (dati svoj delež) sich beteiligen (an)
ne udeleževati se nicht teilnehmen an, (einer Sache) fernbleiben
kdor se udeležuje verskih obredov der Kirchenbesucher/ die Kirchbesucherin, der Kirchgänger/ die Kirchgängerin, der Praktikant

uglajênost lisura f ; pulito m , pulimento m ; fig buenas maneras f pl , urbanidad f

svetska uglajenost mundalidad f
dati čemu zadnjo uglajenost dar los últimos toques a a/c

uglèd reputación f , fama f , prestigio m ; estimación f , consideración f ; autoridad f ; crédito m

izgubljen ugled desprestigio m, descrédito m
poklicni ugled prestigio profesional
dati ugled dar prestigio
izgubiti ugled desprestigiarse, caer en descrédito
pridobiti si ugled cobrar crédito, hacerse respetar
spraviti koga ob ugled desacreditar a alg, poner en descrédito a alg
uživati ugled gozar de prestigio; tener reputación (ali fama)

ugotávljati (-am) | ugotovíti (-ím) imperf., perf. constatare, identificare, individuare, riscontrare, ravvisare; trovare:
ugotoviti kaznivo dejanje ravvisare gli estremi di un reato
ob kontroli niso ugotovili nepravilnosti al controllo non si sono riscontrate irregolarità
sonde so ugotovile položaj ladijske razbitine le sonde hanno individuato la posizione della carcassa
ugotavljati identiteto identificare
ugotavljati veljavnost podatkov statistične preiskave validare i dati di un sondaggio statistico

uhájanje (-a) n fuga; getto, (fuori)uscita; evasione:
uhajanje plina, vode fuga, uscita di gas, d'acqua
uhajanje zaupnih podatkov fuga di dati confidenziali

uhó (ušésa) n

1. orecchio, orecchia:
na levo uho slabo sliši dall'orecchio sinistro ci sente male
biti gluh, naglušen na obe ušesi essere sordo, duro d'orecchi
pren. napeti ušesa essere tutto orecchi
šepetati, vpiti na uho sussurrare, gridare all'orecchio
pren. piskanje je paralo, šlo skozi ušesa i fischi straziavano le orecchie
pren. zvoniti, šumeti v ušesih sentir fischiare gli orecchi
pren. odpreti ušesa aprire, tendere le orecchie
pren. vleči na ušesa orecchiare
na lastna ušesa slišati sentire di persona, con le proprie orecchie
ne moči verjeti svojim ušesom non poter credere alle proprie orecchie
pren. poslušati z enim ušesom, s pol ušesa ascoltare distrattamente
za uho prijetna glasba musica piacevole all'orecchio, orecchiabile

2. (oseba glede na sposobnost poslušanja) orecchio, orecchia:
uho glasbenika orecchio di, da musicista
pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, na ušesa stava attento che la cosa non giungesse alle orecchie di qcn., che qcn. non venisse a saperlo
govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi, ai muri
naleteti na gluha ušesa incontrare uno che non sente ragione

3. orecchio, orecchia; padiglione auricolare:
oslovska, zajčja ušesa orecchie d'asino, di coniglio
zardeti do ušes arrossire fino alla radice dei capelli

4. (podoben del kake priprave):
šivankino uho cruna dell'ago
uho motike, škarij occhio della zappa, anello delle forbici

5. orecchia (del libro, del quaderno)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sama ušesa so ga bila era tutto orecchi
pren. tukaj imajo stene ušesa qui anche i muri hano orecchie
pren. mašiti si, zatiskati si ušesa pred resnico non voler sentir ragione
pren. naviti komu ušesa tirare le orecchie a qcn.
pren. polniti ušesa s čim riempire le orecchie di qcs., frastornare le orecchie con qcs.
pren. prevod, ki žali moja ušesa una pessima traduzione
pog. dati eno okrog ušes, za uho dare uno scapaccione a qcn.
pren. vse mu nosi na ušesa gli spiffera tutto
pren. povedati kaj komu na uho confidare qcs. a qcn.
pren. priti komu na uho venire a sapere
pren. kaj si zapisati za uho ricordare bene qcs.
biti na neko uho gluh non sentirci da un orecchio
pren. sedeti na ušesih ascoltare distrattamente
pog. biti še moker, zelen za ušesi esser ancora giovane, inesperto, un pivello
pren. imeti kosmata ušesa avere le orecchie foderate di prosciutto
pren. imeti polna ušesa česa avere le tasche piene di qcs.
med. izpirati ušesa fare il lavaggio, la lavanda delle orecchie
bot. mačje uho ofride (Ophrys)
bot. medvedje uho uva ursina (Arctostaphylos uva ursi)
zool. morsko uho orecchia marina, aliotide (Haliotis tuberculata)
anat. notranje, srednje, zunanje uho orecchio interno, medio, esterno
med. vnetje srednjega ušesa otite
bot. zajčje uho (prerast) bupleuro (Bupleurum)

ùhvatiti -īm
I.
1. ujeti: uhvatiti zločinca, pticu u zamku, koga za ruku; mačka uhvati miša; uhvatiti koga na ljepak, koga u laži
2. zalotiti: majka ga je uhvatila medu mangupima
3. prijeti: uhvatiti koga pod ruku, djevojku oko pasa, preko struka; uhvatio me grč; testera, pila je uhvatila
4. zateti: na putu nas je uhvatio mrak; noć me uhvatila nadomak grada
5. odkriti, priti na sled: policija je uhvatila lažni novac
6. prijeti (se): malter neće da uhvati; uhvatilo ga vino
7. pograbiti: uhvatiti koga za kosu, za bradu, za oružje
8. presenetiti, zalotiti: uhvatiti zločinca na djelu, u kradi
9. spreleteti: uhvati me strah, groznica
10. ujeti v pero, opaziti: Nušić ima dar da uhvati smešno oko sebe i da ga naslika
11. vpreči: uhvatiti konje u kola
12. uhvatilo ga vino vino mu je stopilo v glavo; uhvati ga nesvijest omedlel je; uhvatiti račun priti na svoj račun; uhvatiti korijena, korena zakoreniniti se; uhvatiti vjeru s kim dati komu moško besedo; uhvatiti maglu = uhvatiti čistinu pobegniti; uhvatilo ga je sunce prijelo se ga je sonce; uhvatiti put po varoši napotiti se po mestu; uhvatiti pravac stanica napotiti se proti postaji
II. uhvatiti se
1. ujeti se
2. prijeti se: uhvatiti za podršku, za stvarne dokaze
3. oprijeti se: uhvatiti se nekog posla
4. narediti se: uhvati se led na vodi, vrhnje, kajmak na mlijeku; uhvatio se mrak
5. uhvatiti se kome za skut zgrabiti se komu za krilo; uhvatiti se za trbuh od smijeha; uhvatiti se kome srca prirasti komu k srcu; uhvatilo ga u krstima prijelo ga je v križu, začelo ga je trgati v križu; uhvatiti se u koštac s kim spoprijeti se s kom; uhvatiti se u kolo vstopiti se v kolo; uhvatilo se sunce mrknilo je sonce

úk apprenticeship

dati v úk to apprentice
dal je sina v úk he has apprenticed his son
v starosti 14 let so ga dali v úk at the age of fourteen he was apprenticed (h krojaču to a tailor)

úk (-a) m star.

1. studio; scuola

2. apprendistato:
dati v uk mettere a mestiere

3. insegnamento, dottrina

úk (vajenstvo) aprendizaje m

dati v uk poner en aprendizaje

ukázati (ukážem) | ukazováti (-újem) perf., imperf.

1. comandare, ordinare; ingiungere, intimare:
ukazati in prepovedati ordinare e proibire
ukazati umik ordinare la ritirata

2. teh. comandare, dare il comando:
ukazati računalniku, naj poišče potrebne podatke comandare al computer di trovare i dati richiesti

3. comandare:
srcu ne moreš ukazati, naj ljubi non puoi ordinare al cuore di amare

4. star. (naročiti) ordinare

ultimát ultimatum moški spol

dati, postaviti ultimat adresser (ali envoyer) un ultimatum

Unabhängigkeit, die, neodvisnost, samostojnost; in die Unabhängigkeit entlassen dati samostojnost

unattached [ʌnətǽčt] pridevnik
nepritrjen (to na)
nepričvrščen
vojska postavljen na razpoloženje, detaširan
univerza zunanji, ekstern, ki ne pripada nobenemu kolidžu; nevezan, neorganiziran, neodvisen
pravno nezasežen, nezaplenjen
zastarelo neprijet, nearetiran

to place on the unattached list dati na razpoloženje

undergo^* [ʌndəgóu] prehodni glagol
prestati, (pre)trpeti, izkusiti, doživeti, podvreči se (operaciji); biti izpostavljen (čemu)

to undergo pain trpeti bolečino
I had to undergo an operation moral sem se dati operirati
he has undergone many trials mnogo je prestal; prestal je mnogo preizkušenj