Franja

articuler [-le] verbe transitif razločno izgovarjati; včleniti; spojiti člene; figuré izraziti, trditi, reči; juridique navesti člen za členom

bien articuler avec netteté dobro, razločno izgovarjati
s'articuler biti (medsebojno) povezan, biti odvisen od, imeti zvezo z

artisan, e [artizɑ̃, an] masculin, féminin obrtnik, -ica, rokodelec; figuré stvarnik, stvaritelj, začetnik, povzročitelj

artisan d'art umetni rokodelec
être l'artisan de quelque chose biti vzrok česa, biti odgovoren za kaj
il est l'artisan de son malheur sam si je kriv svoje nesreče
être l'artisan de sa fortune biti svoje sreče kovač
à l'œuvre on connaît l'artisan delo hvali mojstra

as [ɑs] masculin as (karta z eno piko), enojka (na kocki); familier, sport prvak, as; aéronautique letalec, ki je sestrelil mnogo nasprotnikov

as de cœur, de trèfle, de carreau, de pique srčni, križev, karo, pik as
as du volant, de l'aviation izreden avtomobilski voznik, letalski pilot
c'est l'as de la classe to je najboljši učenec v razredu
n'avoir plus d'as dans son jeu biti na koncu s svojimi sredstvi
(populaire) être aux as plein aux as imeti mnogo denarja
être ficelé, fichu, foutu (populaire) comme l'as de pique biti slabo oblečen, slabo raščen
passer quelque chose à l'as prikriti kaj
elle n'a rien vu, c'est passé à l'as ničesar ni videla, ostalo je prikrito
veiller à l'as skrbno paziti na kaj

asa ženski spol roč, držaj, prijem; povod, pretveza

ser (muy) del asa biti zaupen prijatelj

ascendance [asɑ̃dɑ̃s] féminin, astronomie vzhajanje zvezd; sorodstvo (v navzgornji vrsti), rod, poreklo; predniki

il est d'ascendance bretonne njegovi predniki so bili Bretonci; po rodu je iz Bretanje
être d'ascendance ouvrière biti delavskega porekla

ascendant, e [asɑ̃dɑ̃, t] adjectif dvigajoč se, vzhajajoč; masculin vzhod (zvezde); krvni sorodnik v navzgornji vrsti, prednik; ascendent; figuré vpliv

ses ascendants du côté de son père sont originaires de ... njegovi sorodniki po očetovi strani so po rodu iz ...
avoir de l'ascendant sur quelqu'un imeti vpliv na koga
prendre un grand ascendant sur quelqu'un dobiti velik vpliv na koga
subir l'ascendant de quelqu'un podleči vplivu, biti pod vplivom kake osebe
user de son ascendant pour obtenir des avantages personnels uporabiti svoj vpliv za pridobitev osebnih ugodnosti

asciutto

A) agg.

1. suh, sušen:
vento asciutto suh veter
pasta asciutta paštašuta
a occhi asciutti brez solz
rimanere a bocca asciutta pren. ostati praznih rok, razočaran
balia asciutta varuška

2. pren. suh, mršav:
un viso asciutto suh obraz

3. suh (vino)

4. pren. redkobeseden, rezek, osoren, zadržan, hladen, suh:
una risposta asciutta suh, hladen odgovor
è un uomo di modi asciutti redkobeseden človek je

B) m suha tla; suho vreme:
essere all'asciutto biti čisto suh, brez beliča

ascoltare v. tr. (pres. ascolto)

1. poslušati:
ascoltare una conferenza poslušati predavanje
ascoltare la messa biti pri maši
ascoltare i consigli poslušati, ubogati nasvete
ascoltare una preghiera uslišati prošnjo

2. med. osluškovati, avskultirati

āscrībō (adscrībō) -ere -scrīpsī -scrīptum

1. pripis(ov)ati, pišoč doda(ja)ti, pristaviti (pristavljati): non solum id perscribunt, sed etiam causam adscribunt Ci., ascr. alicui totiens salutem ali salutem plurimam alicui Ci. ep. komu (v pismu) srčne pozdrave pripisati, ascr. causam mortis, metūs sui causam Cu.; s praep.: diem in epistula Ci., in quo monumento Sthenii nomen ascriptum est Ci. je pripisano, zabeleženo, ascripsit Sulla in ea lege: siquid ius non esset rogarier Ci., ascr. aliquid in eandem legem Ci., ascribi iussit in fastis ad Lupercalia Ci., ad statuam eius ascriptum est Suet. na kipu... je napisano, tum ascripsit de locis, in quibus senatus consultum fieri iure posset Gell.; z dat.: ascr. nomen suum emptioni Ci., ascr. poenam foederibus Ci. v pogodbeno besedilo vstaviti, motis (= nominibus motorum) senatu notas L., marmori Praxitelem (= nomen Praxitelis) Ph. napisati na marmor, Dareus sibi (= suo nomini) regis titulum nec eundem Alexandri nomini adscripserat Cu., quam (ι litteram) non solum dativis casibus in parte ultima ascribunt (Graeci) Q., statuarum titulis se pronepotem (predikatni acc.) Catulli ascr. Suet.

2. occ. pripis(ov)ati, vpis(ov)ati v kak zapisek ali imenik: alicuius nomen in albo profitentium citharoedorum Suet.; poseb. vpis(ov)ati
a) v imenik državljanov (meščanov): Athenis Rhodii adscribuntur Ci., Heracliaene hunc esse tum adscriptum negabis? Ci., qui hunc adscriptum Heracliensem dicunt Ci. ki ga proglašajo za heraklijskega krajana, adscribi se in eam civitatem voluit Ci. biti vpisan v imenik meščanov one (mestne) občine, biti kot meščan sprejet v ono (mestno) občino, aliis in civitatibus adscriptum esse Ci., si qui foederatis civitatibus adscripti fuissent Lex. ap. Ci.
b) v imenik naselnikov (kolonov): si et ipsi adscribi coloni vellent L.; na vprašanje kam? z acc. krajevnih imen ali adv.: colonos Venusiam L., veterani (kot naselniki) Tarentum et Antium adscripti T., colonosque eo trecentos... adscripserunt L., quo... novos colonos adscribere possent L.
c) v imenik vojakov, med vojake, v vojaški službeni zapisek: urbanae militiae adscribi T. med mestne vojake; poseb. koga kot nadštevilnega vojaka vpisati (v vojaški imenik): ascriptivi dicti, quod olim ascribebantur inermes, armatis militibus qui succederent, si quis eorum deperisset Varr., iure iurando se constrinxit, ne quem ascriptum, id est vacantivum (službe prostega) haberet Lamp.

3. koga pismeno določiti (določati), postaviti (postavljati): tutor his (sc. mulieribus) Graecorum legibus adscribendus fuit Ci., alios (legatos) ascribi iubent Ph.; poseb. v oporoki pripis(ov)ati, pismeno oporočiti (oporočati) komu kaj in (s predikatnim acc.) postaviti (postavljati) koga za kaj: cuius filium faceret heredem, eum tutorem liberis non adscripsit Ci., alicui legatum (volilo) Plin. iun. ali sibi legatum ascr. Suet., Dig., ascr. aliquem alicui coheredem Suet.

4. pren.
a) določiti (določati), odkaz(ov)ati: ascriptus poenae dies Ph., habebit quisque, quantum ille dies primus ascripsit Sen. ph.
b) prište(va)ti čemu, šteti med kaj: tu vero ascribe me talem in numerum Ci., hunc ad tuum numerum libenter ascribito Ci. ep. prištevaj med svojce, ad hoc genus ascribamus etiam narrationes apologorum Ci.; s predikatnim acc.: eum tertium ad amicitiam Ci.; v pass. s predikatnim nom.: utinam ego tertius vobis amicus adscriberer Ci., unus A. Gabinius belli maritimi... Cn. Pompeio socius adscribitur Ci. se jemlje v poštev; z dat. (večinoma pesn. in poklas.): alicuius sententiam suae ascr. Ci., male sanos adscripsit Liber Satyris Faunisque poëtas H., illum ego... adscribi quietis ordinibus patiar deorum H., Scythas Asiae ascr. Cu., Peucinorum... et Fennorum nationes Germanis an Sarmatis adscribam dubito T., adscr. aliquem antiquis temporibus T., aliquem numinibus, ferulam arborum generi Plin., vitiis ascr. affectum Q.
c) pripis(ov)ati, prisvojiti (prisvajati) komu kaj: bonos exitus diis immortalibus Ci., alicui in-commodum Ci. ali damnum alicui Dig. imeti koga za vzrok nezgode, škode, hoc sibi exemplum Ph. nase obrniti, panaces... dis inventoribus adscriptum Plin., illi deo (Iovi) ales (aquila) adscribitur Plin.

ascua ženski spol žareče oglje, žareč ogenj, žerjavica

ponerse como una ascua de oro nalepotičiti se, nališpati se
estar hecho una ascua, echar ascuas biti takoj vnet za
estar en (sobre) ascuas biti kot na žerjavici (trnih)
como gato por ascuas hitro in boječe
¡ascuas! presneto!

asfixiar (za)dušiti

asfixiarse zadušiti se, navidezno mrtev biti

ask [a:sk ameriško æsk]

1. prehodni glagol
vprašati, spraševati; povabiti (from, of)
zahtevati, zaprositi; objaviti (oklice)

2. neprehodni glagol
popraševati, poizvedovati; prositi

to ask the banns oklicati poroko
to ask in marriage zaprositi za roko
to ask to dinner povabiti na večerjo
to ask the time vprašati, koliko je ura
to ask a question vprašati
to be asked in church biti oklican
ask me another! ne vem, ne sprašuj(te) me!
that's asking preveč si (ste) radoveden

askét (-a) | -ka (-e) m, f asceta (tudi rel. ):
biti asket, živeti kot asket condurre vita da asceta

asno moški spol osel; bedak, tepec

asno cargado de letras navidezen učenjak
apearse (caer) de su asno spoznati svojo zmoto
parecerse al asno de Buridán biti neodločen
tener cabeza de asno biti trmast

āspectus (adspectus) -ūs, m (āspicere, adspicere)

I. act.

1. pogled: primo aspectu Ci., V., uno aspectu intueri potestis eos Ci., pudore aspectum hominum lucemque vitare Ci., carere aspectu civium Ci., situs Syracusarum praeclarus ad aspectum Ci. prekrasno videti, terribilis aspectu Ci. strašen videti, in cotidiano populi aspectu positus Ci., gravari aspectum civium T.

2. pren.
a) pogled, oči: asp. trux Pac. fr., oculis et aspectu (ἕν διὰ δυοῖν) rem denuntiare Ci., natura lubricos oculos fecit et mobiles, ut... aspectum, quo vellent, facile converterent Ci., referunt aspectum in curiam Ci., aspectu acri uti Corn., me... a suis terret aspectibus Ap., et verbis et actibus et aspectu terrori omnibus... fuit Lact.
b) izgled, obzorje: orbes, qui... aspectum nostrum definiunt Ci., nam (urbs Syracusae) portus habet prope in aedificatione aspectuque urbis inclusos Ci., Rhenum... esse in aspectu T. se vidi; sub uno aspectu poni Q. Ci. z enega vidika biti opazovan (opazovati se).

3. met. vidna moč, vid: Corn., oculorum Enn. ap. Ci., omnia, quae sub aspectum cadunt Ci. ali omnes res, quae sub aspectum veniunt Ci. ves vidni svet, caelum ita aptum est, ut sub aspectum et tactum cadat Ci. da je vidno in čutno, amittere aspectum Ci. oslepeti.

II. pass. (z objektnim gen.)

1. prihajanje na vidno, prikaz česa: statuae Ci., me dicere parantem horum aspectus repressit Ci., eius aspectus nobis seditiones adferebat Ci., ipso aspectu alicui inicere admirationem sui N., beluarum, funditorum, regis asp. Cu., molliorum siderum adspectus Plin. vzhod.

2. met. videz, izgled, zunanjost, lice: ora vobis eorum ponite ante oculos, incessum, aspectum, voltum Ci., versatur mihi ante oculos aspectus Cethegi Ci., auctionis miserabilis aspectus Ci., taeterrimum aspectu Ci. kaj grdo videti, horridiores (ali horridiore) sunt in pugna aspectu C., aspectu venenato Corn., Sagana et Canidia horrendae aspectu H., apes horridae aspectu Plin., aspectu carbunculi nigrioris Plin. barve, Oceanus cruento aspectu T., aspectus et habitus oris non inurbanus Q.

Opomba: Star. gen. sg. āspectī (iz prvotne genitivove oblike aspectuis, po odpahnjenem s = aspectui' in od tod aspecti): Acc. ap. Non., Prisc.; dat. sg. āspectū (kontr. iz āspectuī): V.

aspettare v. tr. (pres. aspētto) čakati, pričakovati:
aspettare gente a pranzo pričakovati goste na kosilo
aspettare la palla al balzo pren. čakati na ugodno priložnost
aspettare qcn. al varco pren. čakati, da se kdo izkaže v težavnem trenutku
qui t'aspettavo! pren. tu sem te čakal!
farsi aspettare pustiti se čakati, zamuditi (na sestanek)
aspettare un bambino pričakovati otroka, biti noseča
aspettare la manna, la provvidenza pren. čakati na mano z nebes
c'era da aspettarselo to je bilo treba pričakovati
ma che aspetti? kaj vendar čakaš?
aspetta! počakaj! stoj!
aspetta che ti sistemo io le počakaj, ti že pokažem
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri

aspettativa f

1. pričakovanje, čakanje:
essere, stare in aspettativa čakati
essere superiore all'aspettativa biti, pokazati se nad pričakovanji

2. izredni dopust, začasna prekinitev dela:
chiedere un anno di aspettativa prositi za leto dni izrednega dopusta
mettersi in aspettativa per motivi di famiglia vzeti izredni dopust zaradi družinskih razlogov

aspētto¹ m

1. pogled:
a primo aspetto na prvi pogled

2. videz, zunanjost:
essere di gradevole aspetto biti prijetne zunanjosti

3. vidik, aspekt:
i diversi aspetti di uno stesso problema različni aspekti istega problema

4. jezik aspekt, glagolski vid

5. astr. aspekt, lega planeta (glede na drug planet):
pianeta in buon aspetto planet v ugodni legi

assecla (adsecla) in assecula (adsecula) -ae, m (as-, adsequī) slednik, spremljevalec, politični pristaš, (večinoma v zaničljivem pomenu) zapetač: asseclam esse praetoris N. biti v pretorjevem spremstvu, tetrarchiam adseculae Caesaris Pergameno nescio cui dedit Ci., cum lex... ab hoc adsecula neglegatur Ci., vos humili adseculae, vos indulgebitis umquam cultori Iuv.; v pl. pristaštvo, privrženstvo: legatorum asseclae, adseculae Verris Ci., ab adseculis tuis quadruplo condemnari Ci.

assēnte

A) agg. odsoten (tudi pren.):
essere assente da scuola biti odsoten, manjkati v šoli, pri pouku
essere assente alle lezioni manjkati pri pouku
espressione assente odsoten izraz

B) m, f

1. odsotna oseba:
gli assenti hanno sempre torto odsotni nimajo nikoli prav

2. pren. pokojnik, pokojnica:
la memoria dell'assente spomin na pokojnika