Franja

Rimsko cesarstvo stalna zveza
tudi z malo začetnico, zgodovina (država) ▸ Római Birodalom
Oton I. se je dal leta 962 v Rimu kronati za rimskega cesarja, država pa je bila Rimsko cesarstvo. ▸ I. Ottót 962-ben Rómában római császárrá koronáztatta magát, az állam pedig a Római Birodalom volt.
Po novem odkritju mesta v 19. stoletju je antična kultura Rimskega cesarstva močno vplivala na tedanje umetnike. ▸ A város 19. századi újbóli felfedezése után a Római Birodalom ókori kultúrája nagy hatással volt az akkori művészekre.
V zahvalo je papež Karla Velikega okronal za rimskega cesarja, s čimer se je dediščina antičnega rimskega cesarstva povezala z germanskimi (frankovski) kralji. ▸ Hálából Nagy Károlyt a pápa római császárrá koronázta, és ezzel összekapcsolta az ókori Római Birodalom örökségét a germán (frank) királyokkal.
Sopomenke: Rimski imperij

ríniti (-em)

A) imperf.

1. spingere, sospingere; spostare:
riniti voziček, kolo spingere il carrozzino, la bicicletta
riniti koga v zakon forzare qcn. a sposarsi

2. pejor.
riniti za kom stare dietro a qcn.

3.
riniti v koga s čim molestare, importunare qcn.
riniti v koga z vprašanji molestare, bombardare qcn. di domande

4. pren. andare incontro a:
riniti v nesrečo, nevarnost andare incontro alla disgrazia, al pericolo

5. pren. andare, migrare:
mladi ljudje rinejo v mesto i giovani migrano verso le città

6. (prebijati se) campare, cavarsela:
kako gre? Nekako še rinemo come va? Si tira a campare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zmeraj svojo rine vuol far valere sempre la sua
riniti proti osemdesetim avvicinarsi all'ottantina
riniti z glavo skozi zid volere l'impossibile, voler raddrizzare le gambe ai cani
gore rinejo v nebo le montagne svettano nel cielo
riniti v ospredje, naprej mettersi in avanti
riniti v najbolj zasebne zadeve ficcare il naso dappertutto
šol. riniti z zadostnim uspehom essere promosso con soli sufficienti
riniti koga naprej raccomandare caldamente qcn.

B) ríniti se (-em se) imperf. refl. spingersi, aprirsi un varco fra; farsi strada

rísan dessiné; rayé

lepo risan bien (ali joliment) dessiné
risani film film moški spol d'animation, dessin(s) animé(s)
risana puška, risanica fusil rayé

rísanje dessin moški spol ; (črte itd.) traçage moški spol

risanje po naravi dessin d'après nature
risanje s prosto roko dessin à main levée
risanje s tušem dessin à l'encre de Chine
tehnično risanje dessin industriel
ura risanja leçon ženski spol de dessin

rísanje (-a) n disegno, il disegnare:
prostoročno risanje disegno a mano libera
risanje s kredo disegno col gesso
geometrijsko risanje disegno geometrico
tehnično risanje disegno tecnico, tracciatura

rísanje dibujo m

risanje po naravi dibujo del (ali al) natural
prostoročno risanje dibujo a mano (ali a pulso)
risanje s tušem dibujo a tinta china
tehnično risanje dibujo industrial
ura risanja lección f (ali clase f) de dibujo

rísati to draw; to sketch; (vzorce, modele) to design

rísati po naravi (po spominu, po modelu, po kopiji) to draw from nature (from memory, from a model, from a copy)
rísati s prosto roko to draw freehand
on bolje riše kot slika he draws better than he paints

rísati dessiner, faire du dessin ; (črte ipd.) tracer ; (puško) rayer

risati po naravi dessiner d'après nature
prostoročno risati dessiner à main levée
risati s kredo dessiner à la craie

rísati (ríšem)

A) imperf.

1. disegnare:
risati in slikati disegnare e dipingere
risati na papir disegnare sulla carta
risati s kredo, s svinčnikom disegnare con gesso, a matita
risati s prosto roko disegnare a mano libera
um. risati chiaroscuro chiaroscurare

2. pren. disegnare, segnare, tracciare, tirare:
skrb mu riše gube na čelu le preoccupazioni segnano rughe sulla sua fronte
risati načrt tracciare, tirare un piano

3. (opisovati, prikazovati) rappresentare, descrivere:
risati zgodovinsko obdobje descrivere un periodo storico

B) rísati se (ríšem se) imperf. refl.

1. disegnarsi, profilarsi, delinearsi:
na obzorju so se risali gorski vrhovi sull'orizzonte si disegnavano le cime delle montagne

2. manifestarsi, comparire

risb|a ženski spol (-e …) die Zeichnung (črno-bela Schwarzweißzeichnung, črtna Strichzeichnung, modelna Modellzeichnung, na robu Randzeichnung, obrisna [Umrißzeichnung] Umrisszeichnung, originalna Originalzeichnung, otroška Kinderzeichnung, portretna Porträtzeichnung, profilna Profilzeichnung, prostoročna Handzeichnung, na skali Felszeichnung, s kredo Kreidezeichnung, s sepio Sepiazeichnung, s svinčnikom Bleistiftzeichnung, s tušem Tuschzeichnung, vzorca Musterzeichnung, z ogljem Kohlezeichnung, z rdečo kredo Rötelzeichnung, vpraskana Ritzzeichnung)
senčna risba der [Schattenriß] Schattenriss
imeti … risbo žival na kožuhu, oklepu …: … gezeichnet sein

rísba (-e) f

1. disegno; schizzo; tisk. vignetta

2. um. disegno:
risba s svinčnikom, ogljem disegno a matita, a carbone
pastelna risba disegno a pastello
risba z rdečo kredo sanguigna
risba s tušem disegno a china
tehnična risba disegno tecnico
glava risbe intestazione del disegno

rit ženski spol (-i …)

1. der Arsch, der Hintern

2. (zadnjična odprtina) das Arschloch

3. psovka: das Arschloch
|
figurativno dvigniti rit den Arsch lüften
obrisati si rit z/s sich den Hintern abwischen mit/sich den Arsch wischen können mit
papir za rit obrisati ničvreden: der Arschwisch
stisniti rit od strahu: einen kalten Arsch haben
(umreti) den Arsch zukneifen/zusammenkneifen
imeti polno rit česa: einen ganzen Arsch voll haben (von)
na rit:
obesiti si na rit (obleči) sich auf den Hintern hängen
imeti na riti auf dem Hintern haben
pasti na rit od začudenja, razburjenja: aufs Kreuz fallen, von den Socken sein
vreči na rit aus den Stiefeln hauen
usesti se na rit od začudenja: sich auf den Hintern setzen
v rit:
brca v rit der Arschtritt
lesti v rit komu (jemandem) in den Arsch kriechen/Zucker in den Hintern blasen
piši me v rit! leck mich am Arsch/du kannst mich mal!
suniti v rit (nagnati) (jemanden) schassen/rausschmeißen
zatakniti si v rit sich in den Arsch stecken können

v riti (fuč) im Arsch, in den Arsch gegangen
imeti zolje v riti Hummeln im Hintern haben/Pfeffer im Arsch haben
z ritjo:
usesti se z nago ritjo v koprive sich in die Tinte setzen, sich in ein Wespennest setzen
za ritjo/bogu za ritjo am Arsch der Welt
| ➞ → sedalo, zadnjica

rìt (ríti) f

1. vulg. (zadnjica) sedere, deretano; vulg. culo; šalj. mappamondo, preterito;
biti vedno skupaj kot rit in srajca stare sempre insieme come culo e camicia

2. (bojazljiv človek) pauroso, vigliacco, fifone; vulg. paraculo

3. nareč. (ritnica) chiappa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vulg. s tem papirjem si lahko rit obrišeš con questa carta puoi pulirti il culo
vzdigniti rit levare le chiappe
vse prinesti k riti imbeccare qcn.
pren. brcniti koga v rit licenziare qcn.
lesti komu v rit leccare il culo a qcn.
bati se za svojo rit temere per sé, per i propri privilegi
dobiti jih po riti prenderle
kar naprej biti komu za ritjo essere alle calcagna di qcn.; stare dietro a qcn.
biti tiho kot rit stare zitti come una tomba
ne imeti drugega kot golo rit non possedere nulla, essere nullatenente, essere poveri in canna
pojdi (hudiču) v rit e vaffanculo!
piši me v rit e chi se ne frega!
na rit ga bo vrglo, ko bo to zvedel sarà una bella sorpresa per lui quando verrà a sapere

rítem rhythm

plesni rítmi pl dance rhythms pl
življenjski rítem vital rhythm
imeti čut za rítem to have a sense of rhythm
nauk o rítmu rhythmics pl (s konstr. v sg)
dajati rítem to rhythmize

rivalizírati to rival; to vie (s kom with someone); to compete (z with), to emulate

rivalizírati s kom v pogumu to vie with someone in courage
rivalizírati za prvo mesto to vie for the first place

rób bord moški spol ; (gozdni) lisière ženski spol , orée ženski spol (d'un bois, d'une forêt) ; (knjige, strani) marge ženski spol , bordure ženski spol ; (obrobek) ourlet moški spol , repli moški spol , rebord moški spol , bordure ženski spol , galon moški spol ; (na hlačah) pli moški spol (de pantalon) ; (mesta) périphérie ženski spol , abords moški spol množine , banlieue ženski spol ; (oster) arête ženski spol

na robu au bord, (v knjigi) en marge
do roba (naliti) à ras bord(s), jusqu'au(x) bord(s), à ras
z živim robom à arête vive, à angle vif
žalni rob bordure de deuil
po robu se postaviti s'opposer à, résister à, se rebeller contre, regimber, aller à l'encontre de
biti na robu obupa être au (bord du) désespoir
na robu groba au bord de la tombe, à l'article de la mort

rób (-a) m

1. orlo, lembo; ciglio; margine; spigolo:
rob tkanine, obleke orlo, lembo del tessuto, dell'abito
rob cestišča ciglio della strada
rob knjige margine del libro
kozarec, poln do roba un bicchiere colmo fino all'orlo
oster rob spigolo vivo
stati na robu brezna essere sull'orlo dell'abisso

2. (ozek pas ob zunanjem delu površine) orlo, margine:
plašč s krznenim robom un cappotto orlato di pelliccia

3. (kar nastane ob stiku dveh ploskev) orlo, bordo, margine, spigolo:
zaobljeni robovi pohištva gli orli smussati dei mobili
robovi opeke, trama gli orli del mattone, della trave

4. (možnost nastopa ali prenehanja določenega stanja) orlo:
biti na robu živčnega zloma essere sull'orlo del collasso nervoso
poslovati na robu rentabilnosti gestire un'azienda sull'orlo della redditività
pripeljati kaj na rob propada portare qcs. sull'orlo della rovina
stati na robu obupa essere, trovarsi sull'orlo della disperazione
živeti na robu zgodovinskega dogajanja vivere ai margini di avvenimenti storici
opombe ob robu dogodkov appunti marginali, in margine ai fatti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postaviti se komu po robu opporsi, ribellarsi a qcn.
šah. rob šahovnice linea marginale della scacchiera
lingv. jezični rob orlo della lingua
bot. listni rob margine fogliare
fiz. lomni rob margine di rifrazione
tisk. rob platnic (pri trdo vezanih knjigah) unghia

ročic|a¹ ženski spol (-e …) tehnika der Hebel, Handhebel (krmilna Führungshebel, Bedienungshebel, nihajoča Schwinghebel, za plin Gashebel, preklopna Umschalthebel, prestavna Gangschaltungshebel, Schalthebel, za ročno zavoro Handbremshebel, za upravljanje Betätigungshebel, vklopna Einschalthebel, zavore Bremshebel); der Arm (elektrodna Elektrodenarm, glavna Hauptarm, hidravlična Hydraulikarm, kontaktna Kontaktarm, lovilna Fangarm, lučalna Schlagarm, mešalna Krählarm, naravnalna Einstellarm, pomična Schwenkarm, prijemalna Greifarm, bremena Lastarm, brisalca Wischarm, jarma Jocharm, fizika sile Kraftarm, vzvodna Hebelarm); metalurško: der Schaft; tiskarsko: der [Preßbengel] Pressbengel
vrtljiva ročica die Kurbel
pomorstvo die Pinne
ročica registra pri orglah: der Registerzug
s premikom ročice durch Betätigen eines Hebels
s kratko/dolgo ročico kurzarmig/langarmig

ročna dela srednji spol množina Handarbeiten množina
delati ročna dela handarbeiten, basteln
trgovina s potrebščinami za ročna dela das Handarbeitsgeschäft

róg (-a) m

1. corno (pl. f corna: pri živalih; pl. m corni: temu podobna priprava):
krava ga je sunila z rogom la vacca gli diede una cornata
gamsov, volovski rog corno di camoscio, di bue
pren. tema kakor v rogu buio fitto

2. muz. corno:
angleški rog corno inglese
krilni rog flicorno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. rog obilja corno dell'abbondanza, cornucopia
rog za smodnik corno per polvere da sparo
rogova polmeseca i corni della luna
lovski rog corno da caccia
polževi rogovi (tipalnice) le corna della lumaca
rog od udarca corno, bernoccolo
pren. žena mu je nasadila, nataknila roge la moglie gli fa le corna
pren. on nosi roge lui porta le corna, è cornuto
pren. v isti rog trobiti s kom ululare coi lupi
pren. ugnati koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
geogr. Afriški rog Corno d'Africa
rog kopita (roževina) sostanza cornea
anat. rogovi sivine corni (anteriori, posteriori) della sostanza grigia
navt. rog za meglo corno da nebbia
rog (nos)
nakovala il corno dell'incudine