Franja

violence [vjɔlɑ̃s] féminin nasilnost, nasilje; silovitost; besnost, brutalnost

par la violence z nasiljem, nasilno
acte masculin de violence nasilno dejanje
faire violence à quelqu'un biti nasilen, brutalen s kom
se faire violence prisiliti se, skupaj se vzeti
avoir recours à la violence zateči se k nasilju
céder à la violence ukloniti se brutalni sili
faire violence à un texte potvoriti besedilo
user de violence; employer la violence uporabiti silo

violēnza f

1. nasilnost; surovost; silovitost

2. sila; nasilje:
non violenza polit. politika nenasilja
fare uso della violenza, ricorrere alla violenza zatekati se k nasilju

3. pravo nasilje:
violenza carnale posilstvo
fare, usare violenza a posiliti

virēscō -ere, viruī (incoh. k virēre)

1. (o)zeleneti, (za)zeleneti, posta(ja)ti zelen: Lucr., Sen. tr., Plin., Ambr. idr., virescunt gramina V., coepere virescere telae O.

2. metaf. razcveteti se, razcvesti (razcvetati) se, vzcveteti, vzcvesti (vzcvetati, vzcvetevati), v obilju priti (prihajati) na dan, (z)rasti, (o)krepiti se, ojačati (ojačevati) se, utrditi (utrjati, utrjevati) se: Cl. idr., renata virescat (po novejših izdajah vigescat) copia rerum Lucr., populi Romani adolescentia, qua maxime viruit Fl., virescit vulnere virtus Furius ap. Gell.

viser¹ [vize] verbe intransitif, verbe transitif (na)meriti, ciljati; stremeti za, skušati doseči; tikati se (koga); populaire gledati

viser un arbre ciljati, meriti na drevo
viser trop haut previsoko meriti
viser à quelque chose stremeti k čemu
viser aux honneurs stremeti za častmi
viser à plaire skušati ugajati
à quoi vise cette mesure? kaj je namen tega ukrepa?
se sentir visé čutiti se prizadetega
ceux que vise cette mesure tisti, ki se jih tiče, jih prizadene ta ukrep

visitare v. tr. (pres. visito)

1. obiskati:
visitare un amico obiskati prijatelja

2. med. pregledati:
farsi visitare da uno specialista iti na pregled k specialistu
visitare un malato pregledati bolnika
oggi il dottore non visita absol. danes doktor ne ordinira

3. ogledati si, iti v:
visitare una galleria, un museo iti v galerijo, v muzej

vīssō -ere, gl. opombo k vīsō.

vitamin samostalnik
1. pogosto v množini (organska spojina) ▸ vitaminPretirano znojenje je lahko posledica pomanjkanja vitaminov in mineralov, zlasti magnezija in kalija. ▸ A túlzott izzadást a vitaminok és ásványi anyagok, különösen a magnézium és a kálium hiánya okozhatja.Ko pripravljamo obroke, moramo paziti, da vsebujejo zadostno količino vitaminov. ▸ Az ételek elkészítésekor ügyelnünk kell arra, hogy elegendő vitamint tartalmazzanak.Za pravšnji odmerek vitaminov poskrbi kozarec sveže iztisnjene rožnate grenivke. ▸ A megfelelő vitaminadagról egy pohár frissen facsart rózsaszín grapefruitlé gondoskodik.Solata je bogata z vitamini in minerali, zato je priporočljiva v pomladanskem času. ▸ A saláta vitaminokban és ásványi anyagokban gazdag, ezért fogyasztása a tavaszi időszakban ajánlott.Superhrana vsebuje visoke doze vitaminov, mineralov in antioksidantov ter malo holesterola. ▸ A szuperélelmiszerek nagy dózisban tartalmaznak vitaminokat, ásványi anyagokat és antioxidánsokat, és alacsony a koleszterintartalmuk.Povezane iztočnice: vitamin A, vitamin B, vitamin K, vitamin B12, vitamin H, vitamin F, vitamin P, vitamin D, vitamin B2

2. pogosto v množini (prehransko dopolnilo) ▸ vitaminPila je vroč čaj z medom in jemala vitamine. ▸ Forró mézesteát ivott és vitaminokat szedett.Čeprav jem vitamine, sem bil do zdaj že trikrat bolan. ▸ Annak ellenére, hogy vitaminokat szedek, eddig már háromszor beteg voltam.Mami mi je kupila neke vitamine, ki so kot bonboni in so kar dobri. ▸ Anyu elég jó, cukorkaszerű vitaminokat vásárolt.Če vam po štirih dneh ne bo bolje, lahko dnevni odmerek vitamina povečate na 2000 do 3000 miligramov. ▸ Ha négy nap után sem érzi jobban magát, a napi vitaminadagot 2000-3000 milligrammra emelheti.
Vaša papiga poleg vitaminov zelo verjetno potrebuje še kakšno bolj specialno zdravilo, ki pa ga bo po diagnozi predpisal veterinar. ▸ A vitaminok mellett papagájának valószínűleg speciálisabb gyógyszerekre is szüksége lesz, amelyeket a diagnózis felállítása után az állatorvos fog felírni.

3. pogosto v množini (sadje in zelenjava) ▸ vitaminV tem letnem času priporočamo vsem, naj redno uživajo vitamine oziroma sadje. ▸ Ebben az évszakban mindenkinek azt javaslom, hogy fogyasszon rendszeresen vitaminokat, illetve gyümölcsöt.Zavijte na najbližjo tržnico, se oskrbite z zalogo vitaminov in si z njimi okrepite organizem. ▸ Térjen be a legközelebbi piacra, töltse fel a vitaminkészletét, és erősítse velük a szervezetét!Z mami se enkrat ali dvakrat na teden odpraviva na stričevo njivo, kjer vsaka nabere košaro vitaminov. ▸ Anyuval hetente egyszer-kétszer elmegyünk a nagybácsim mezejére, ahol mindegyikünk összegyűjt egy-egy vitaminkosarat.Na ljubljanskih tržnicah je na voljo pestra izbira vitaminov za preganjanje jesenske gripe. ▸ A ljubljanai piacon az őszi influenza elűzésére vitaminok széles kínálata áll rendelkezésre.
S prvimi pomladnimi sončnimi žarki so tržnice povečale svojo ponudbo vitaminov. Najcenejša so jabolka. ▸ Az első tavaszi napsugarakkal a piacokon megnőtt a vitaminkínálat. A legolcsóbb az alma.

vituperō¹ -āre -āvī -ātum (iz vitium in *paros k parāre (*vitü-pero-s napake imajoč, pomanjkljiv, napačen); vituperāre torej = „očitati kot napačno“)

1. (po)očitati napake (pomanjkljivosti, hibe), prigovarjati komu, čemu, (po)grajati, (o)karati, ošte(va)ti, opomniti (opominjati), (o)zmerjati (naspr. laudare): Pl., Ter., Corn., Suet. idr., consilium tuum vituperare non audeo Ci., ut laudandus Regulus, sic decem illi … vituperandi Ci., vituperare aliquem in aliqua re Ci.; preg.: vituperare caelum Ph. prigovarjati celo samemu nebu = vse grajati, vse hoteti znati bolje.

2. metaf. (kot t.t. avgurskega jezika) (po)kvariti, (s)kaziti: cur omen mihi vituperat? Pl.

vīvēscō (vīvīscō) -ere -vīxī (incoh. k vīvere)

1. oživeti (oživljati), zače(nja)ti živeti: Prud. idr., maritantur vivescentia e terra Plin.

2. posta(ja)ti živahen, (o)krepiti se, (o)jačati se, ojačiti (se): ulcus vivescit, cupido vivescit ut ignis Lucr., si utraque (sc. arbor) vixerit Col. če se ukorenini, avolsique arboribus stolones vixere Plin.

vīvificātrīx -īcis, f (fem. k vīvificātor) oživljalka (oživljavka), oživljevalka: Eccl.

vivo

A) agg.

1. živ:
carne viva živo meso
pianta viva zelena, cvetoča rastlina
sepolto vivo pren. živ pokopan
siepe viva živa meja
a viva voce neposredno
vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
non c'era anima viva ni bilo žive duše
essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
farsi vivo javiti se; pokazati se

2. ekst. živ (v rabi):
lingua viva živi jezik
uso vivo della lingua živa raba jezika

3. živ, živahen:
discussione viva živahna razprava
ingegno vivo živahen um

4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
colore vivo živa barva
viva compassione globoko sočutje
vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju

5. pren. živ:
acqua viva tok
argento vivo živo srebro
aria viva svež zrak
calce viva živo apno
forza viva fiz. živa sila
a viva forza s silo
opera viva navt. ugreznjena ladja
roccia viva živa skala
spese vive živi stroški; tekoči stroški
spigolo vivo živi rob

B) m

1.
vivi pl. živi (ljudje)
non essere più tra i vivi ne biti več med živimi

2. živo; notranjost:
nel vivo del cuore globoko v srcu
entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo

3. gradb. živi rob

4.
al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
dal vivo rtv v živo (oddaja)

vlák train

na vláku on a train
z vlákom by train
delavski vlák workpeople's train
jutranji vlák morning train
potniški (brzi, direktni, ekspresni, posebni, izletniški) vlák passenger (fast, through ali direct, express, special ali extra, excursion) train
luksusni vlák de luxe train, Pullman
oklepni vlák armoured train
lokalni vlák local train; ZDA shuttle train
mešani vlák composite passenger and goods train
vlák (jata) rib shoal, school
redni vlák regular (ali scheduled) train
odhajajoči vlák (the) train now starting
vlák ob 4ih the four o'clock train
tovorni vlák goods train
vlák ima zamudo the train is late (ali overdue ali behind time)
vlak ima 10 minut zamude the train is 10 miutes late
dati v promet poseben vlák to run a special train
peljati se z vlákom to go by train, to take the train
s katerim vlákom se boš peljal? which train will you take?
vlák mora priti ob devetih the train is due at nine
vstopiti v vlák to board a train, to get on a train
prestopiti v drug vlák to change
izstopiti iz vláka to alight from a train, to get off a train
odpeljati se, odpotovati z vlákom to leave by train
spremiti koga k odhodu vláka to see someone off
ujeti, priti pravočasno na vlák to catch a train
še ujeti vlák to catch a train in the nick of time
zamuditi vlák to miss a train

vléči tirer, traîner , (ladjo) remorquer , (čoln) haler, touer

vleči s seboj entraîner
vleči za seboj tirer (ali traîner) après soi, (nogo) traîner (la jambe)
vleči se za koga s'employer (ali s'entremettre) pour quelqu'un, intervenir (ali intercéder) pour (ali en faveur de) quelqu'un, prendre le parti de quelqu'un, prendre fait et cause pour quelqu'un
vleči se za kaj se disputer quelque chose, s'arracher quelque chose
vleči k sebi tirer à soi, attirer
vleči poglede nase attirer les regards (ali l'attention) sur soi
vleči na uho, ušesa prêter l'oreille à, écouter attentivement
vleči koga za uho tirer quelqu'un par l'oreille, tirer l'oreille à quelqu'un; (peč, pipa, cigara) tirer; (gledališko delo) attirer le public, avoir de l'attrait pour, avoir du succès, plaire
tukaj vleče (prepih) il y a un courant d'air ici
obleka se po tleh vleče la robe traîne par terre
proces se vleče že tri leta le procès (se) traîne (ali languit) déjà depuis trois ans
vleči se se traîner, s'étendre, se prolonger, traîner en longueur

vléči tirar (za de) ; arrastrar ; (ladjo) remolcar, llevar a remolque ; (ladjo, čoln, z brega) sirgar

vleči dobiček iz sacar provecho (ali ganancia) de
vleči koga za roko (za lase, za ušesa) tirar del brazo (de los cabellos, de la oreja) a alg
vleči cigareto dar chupados al cigarillo
vleči na kopno (čoln) arrastrar a tierra
k sebi kaj vleči atraer (hacia sí) a/c
vleči poglede nase atraer las miradas
vleči pozornost nase llamar la atención
kvišku vleči alzar, elevar; (o pipi, peči, cigari itd.) tirar
vleči koga na svojo stran atraer a alg a su bando
vleče (prepih je) hay corriente (de aire)
vleče skozi okno el aire se vuela por la ventana
na uho vleči estar de escucha, aguzar el oído
ta barva vleče na modro este color tira a azul
ta gledališka igra vleče esta obra tiene gran éxito de público (ali tiene gran aceptación)
vleči se (zadeva) demorarse, tardar en resolverse
vleči se za kaj pedir a/c, solicitar a/c, aspirar a a/c, tratar de obtener a/c

vōcālis -e (vōx)

1. glas imajoč, z glasom obdarjen, govoreč, oglašajoč se: Varr. idr., ne quem vocalem praeterisse videamur Ci. ki ima (dober) glas, eligeretur vocalissimus aliquis Plin. prav močnega glasu, s prav močnim glasom, nymphe O. blebetajoča, klepetajoča (o odmevu, jeki, jeku), athleta mutus … vocalis evasit Val. Max. je spregovoril, ora O. vedeževalčeva, equus Pr. = Adrastov konj, ki je vedeževal, boves Tib. govoreča, vident … saxum iudicis … vocalemque suā terram Dodonida quercu O., antra Stat. kjer se je vedeževalo.

2. zveneč, zvonek, doneč, glasen, glasovit, zvočen, blagozvočen, milozvočen, miloglasen, blagoglasen: chordae Tib., carmine vocali clarus citharaque Philammon O., Arion O. ali Orpheus H. bogat s pesmimi, pojoči, spevni, aves Plin. pojoče, ranae Plin. kvakajoče, kreketajoče, scarabaei Plin. cvrčeči, svrčeči, črič(k)ajoči, črikajoči, sonus T., Amm. zveneč, čist, jasen, poln (jaren) glas, oratio Varr., verba vocaliora Q. krepkeje zveneče, tria itaque genera … signorum, vocalia (s človeškim glasom), semivocalia (s tubo), muta Veg., quanto vocaliora sint vacua quam plena Sen. ph. Od tod subst.
a) vōcālis -is, f (sc. littera) samoglasnik, vokal: Ci., Corn., Q.
b) vōcālēs -ium, m pevci, glasbeniki, muzikanti, godci, svirači: Lamp., Sid.

3. pesn. = pesmi spodbujajoč, pesmi rojevajoč, pesmi ustvarjajoč, spevoroden, pesniški, pesemski: unda Stat. ali undae Castaliae Stat. = ki povzroči(jo), da tisti, ki iz nje (njih) pijejo, pojejo in postanejo pesniki. — Adv. vōcāliter

1. zveneče, razlegajoč(e) se: cum dicto modico secus progressus [h]ostium accedo et ianuam firmiter opp[r]essulatam pulsare vocaliter incipio Ap.

2. dobesedno, od črke do črke, po glasu in črki, po črki, po besedi: Tert.

vocātiō¹ -ōnis, f (vocāre)

1. (po)vabilo na obed, k mizi: quaerunt in trivio vocationes Cat.

2.
a) poziv pred sodišče: Varr. ap. Gell.
b) pravica poziva pred sodišče, pozivna pravica: Varr. ap. Gell.

3. poziv, pozivanje, povabilo, vabljenje v božje kraljestvo: gentium (nevernikov) Hier.; abs.: Aug.

vocātus -us, m (vocāre)

1. klic, klicanje, poziv, pozivanje, vabljenje: o numquam frustrata vocatūs hasta meos V. mojega pozivanja, mojega klicanja, mojih prošenj.

2. occ. (le v abl. sg.)
a) (po)vabilo, poziv k seji senata: vocatu Drusi in curiam venit Ci.
b) (po)vabilo na obed: cenaturum apud Caesarem vocatu ipsius Suet.

vocazione f

1. relig. vokacija; klic, poklic:
vocazione sacerdotale duhovniška vokacija

2. pren. nagnjenje, nadarjenost:
vocazione per la musica nadarjenost za glasbo

3. pravo
vocazione ereditaria vabilo k dedovanju

vocitō -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. k vocāre)

1. navadno (običajno) imenovati, nazivati, klicati; v act. z dvojnim acc.; v pass. z dvojnim nom.: Varr., Lucr., Plin., Amm. idr., nostri quidem omnes reges nominaverunt, qui … Ci., qui vivum eum tyrannum vocitabant N., Icelo … quem … equestri nomine Marcianum vocitabant T., qui Phalereus vocitatus est Ci., aliisne … artibus … instituit … ipse Pythagoras totam illam veterem Italiae Graeciam, quae quondam Magna vocitata est? Ci., proditor Servius Romanus vocitatus L., ille postea Mercurius Andocidi vocitatus est N.

2. glasno klicati, vsevprek kričati: incertus undique clamor adcurrentium vocitantium (v novejših izdajah vocantium) T.

vocō -āre -āvī -ātum (vōx)

1. brez obj. (po)klicati: nec sese dedit in conspectum, quamquam vocabam Enn., quis vocat? Plin., vin vocem huc ad te? Voca! Pl.; pren.: quo fata vocas? V. kam kličeš usodo = kaj zahtevaš od usode?, quo dura vocat Fortuna, sequamur V., qua vocat ira O., quo subita vocasset res L., quocumque vocasset defectionis spes L.; trans.
a) (z notranjim obj.) klicati: nomen viri O., Paeana voco O. kličem „Pajan“, Phaëthonta vocant O. kličejo „Faetont“; (z zunanjim obj.) (po)klicati, pozvati (pozivati), priklicati (priklicevati): suos clamore V., summā Thesea voce voco, caeruleum Tritona vocat O., nomine (po imenu) quemque vocans V., spero (sc. te) … nomine Dido saepe vocaturum V. da boš … klical Didono po imenu, da boš klical … Didonino ime, vocare comites O., pueris vocatis H., vocare concilium V., O., contionem (nam. milites ad contionem) T., senatum L. ali patres V. sklicati (sklicevati); pesn.: vocare auxilium (na pomoč) V., pugnas (na boj, v boj) V.; na vprašanje od kod?: milites ab operibus C. odpoklicati, magnam iumentorum atque hominum multitudinem ex omni provincia C.; na vprašanje kam? ali čemu?: Dumnorigem ad se vocat C., vocare milites ad arma Ci., C., N., ad concilium milites L. ali ad contionem milites L., Iust. sklicati, consul ad consilium vocavit L. je sklical vojni svèt, je sklical bojni posvet, vocare in senatum L., in templa V., in arma V., aliquem auxilio (na pomoč) T.; pren.: si te fata vocant V., nos alias hinc ad lacrimas eadem horrida belli fata vocant V. = grozna vojna usoda nas kliče od tod, da pokopljemo druge, ki so prav tako padli v boju, cornix plenā pluviam vocat improba voce V. kliče dež = naznanja dež, votis vocare imbrem V. izprositi dež, vocare zephyros V., aurae vela vocant V. sape (vetrovi) čakajo na jadra = so ugodne (primerne) za jadranje; od tod: ventis vocatis ibitis Italiam V. ko boste dobili (imeli) ugoden veter, agmine remorum ventisque vocatis V. z vsemi vesli in jadri.
b) klicati = (po)imenovati, nazvati (nazivati), nasloviti (naslavljati): quae si tu alio nomine vis vocare Ci. fr. ap. Aug., oppidum … Britanni vocant, cum silvas impeditas vallo atque fossa munierunt C., extemplo cum classe profectus Leucadem ad Heraeum quod vocant naves adplicuit L. kakor ji pravijo, vocare nomina maiorum T., infantem nomine matris vocavit V., patrioque vocat de nomine mensem O.; z dvojnim acc.: Enn. ap. Varr. idr., aedificia … , quae mapalia illi vocant S., alii alios timidos vocant S., quem Romani deinde vocaverunt Inuum L., (sc. amorem) coniugium vocat V., me miserum vocares H., lapis, quem Magneta vocant patrio de nomine Graeci Lucr., Bruttiosque se ex nomine mulieris vocaverunt Iust.; v pass. imenovati se, ime biti komu: qui vocare? Ter. kako te kličejo?, kako ti je ime?, ego vocor Lyconides Pl., iam lepidus vocor Ter., fundus, qui Sabinus vocatur Ci., in porticu, quae Poecile vocatur N., patiens vocari Caesaris ultor H., sive tu Lucina probas vocari H., neu Troas fieri iubeas Teucrosque vocari V. ne daj, da bi … = ne sili jih, da bi se imenovali Tevkri.
c) ogovoriti (ogovarjati), nagovoriti (nagovarjati): sermone communi vocabat Petr.

2. occ.
a) (na pomoč) (po)klicati, pozvati (pozivati) koga (poseb. bogove), ponižno, pohlevno (po)prositi, naprositi (naprošati) koga, klicati k bogovom, bogove: vocibus (glasno) vocare Iust., levare … pauperem … vocatus atque non vocatus audit H., me voce (glasno) vocantem V., vocare deos H., deos hominesque, Lucinam O., patriosque vocavi voce deos V., voce vocans Hecaten V., magnā manes ter voce vocavi V. (poslovilni klic umrlemu), vocare cetera sidera T., auxilio vocare deos V., divos in vota V. ob zaobljubah klicati k bogovom, obljubiti (zaobljubiti se) na bogove oz. pri bogovih (po drugih: klicati bogove, naj zaužijejo zaobljubljene žrtve), fratrem … in vota vocavit V. je z (za)obljubami poklical svojega (mrtvega) brata (na pomoč), votis vocari V. z obljubami se dati pregovoriti k uslišanju prošnje (prošenj), opemque dei non cassa in vota vocavit V. prosil je božjo pomoč, da bi (za)obljube ne bile zaman (brezuspešne), vobis (sc. diis) in verba vocatis O. poklicavši vas za pričo govorjenim besedam.
b) (pred kako oblast, poseb. pred sodišče) (po)klicati, pozvati (pozivati): tribuni consulem in rostra vocari iusserunt Varr. ap. Gell., vocat te dictator L., vocare aliquem in ius, in iudicium Ci. ali ad iudicium Q., aliquem ex iure manum consertum vocare (gl. II. cōnserō).
c) (na gostijo, v goste (gosti), na obed) (po)vabiti, (po)klicati, pozvati (pozivati): si quis esum me vocat Pl., esum vocatus Ph., vocare aliquem ad cenam Ter., Ci. ep., ad prandium vulgo vocati Ci., vocare aliquem ad pocula O., deos ruris ad sacra O., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci.; samo vocare (aliquem): convivam Pl., me vocato Pl., spatium vocandi dabitur plurimum Ter. vabiti v svate, eos vocabat, quorum mores a suis non abhorrerent N., (sc. Agrippinam) vocare desiit Suet., bene vocas Pl. (tako pravi tisti, ki odkloni povabilo na obed =) hvala, ne morem sprejeti = sem že povabljen (prim.: locata est res in opera locata est Pl.).

3. metaf.
a) (prijazno) (po)klicati, pozvati (pozivati), (po)vabiti: quod me ad vitam vocas Ci. ep., quam in spem me vocas? Ci. ep. kako upanje mi daješ (vzbujaš)?, vocare servos ad libertatem L., nox fessos ad quietem vocabat L., vocat auster in altum V. vabi k odplutju (izplutju), cursus in altum vela vocat V., quo cuiusque cibus vocat atque invitat euntis Lucr., feriae, quae me ad studium vocent Ph.; pesn. z inf.: sedare sitim fluvio vocabant Lucr.; occ. (sovražno ali h kaki sovražni dejavnosti) pozvati (pozivati), (raz)dražiti, razvne(ma)ti, izzvati (izzivati), spodbuditi (spodbujati): cum hinc Aetoli, haud dubii hostes, vocarent ad bellum L., cum ipso anni tempore ad gerendum bellum vocaretur C., cantu vocat in certamina divos V., vocare populum Romanum armis T., vocare hostem V., T., voca ventos V. = skušaj jih prehiteti, illum aspice contra, qui vocat V. ki poziva na dvoboj (k dvoboju), vocare ad pugnam T., ad deditionem L.; pren.: adrogantiā vocare offensas T. prizadevati žalitve, razžaliti ali nakopa(va)ti si mržnjo.
b) (koga ali kaj kam, v kak položaj ali kako duševno stanje) spraviti (spravljati), postaviti (postavljati), potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči, pripraviti (pripravljati) do česa: sanguine in corpora summa vocato O. ko je kri stopila (pridrla) na površje telesa, me ad Democritum vocas Ci. kažeš mi Demokrita, napotuješ me na Demokrita, vocare cuncta ad senatum T. dodeliti (dodeljevati) senatu, vocare aliquem ali aliquid ad calculos (gl. calculus) Val. Max., aliquid ad computationem Plin. iun. kaj (z)računati, preračunati (preračunavati), aliquem ad rationem reddendam Q. koga poklicati (vzeti) na odgovor, verba sub iudicium O. vzeti v natančen (podroben) pretres, ad poenam vocare natos V. ali caput imperii T. v strah vzeti, kaznovati, pokoriti, aliquid in periculum ac discrimen vocare Ci. spraviti (spravljati) v … , rem publicam ad exitium ali templa ad exitium et vastitatem Ci. spraviti (spravljati) v propad (in opustošenje), pogubiti (pogubljati) (in (o)pustošiti), ne te in eundem luctum vocem Ci. ep., vocare aliquem in odium, in invidiam (apud aliquem) Ci. omrziti koga (komu), narediti koga osovraženega (pri kom), vzbuditi (pri kom) sovraštvo do koga, in suspicionem Ci. osumiti, sumničiti, komu se vzbuditi sum glede koga, in crimen Ci., N. ali in culpam Q. (ob)dolžiti, (o)kriviti, carmina in novum crimen O. znova kriviti, aliquid in dubium Ci. (po)dvomiti o čem, aliquid in disceptationem ac controversiam Ci. kako stvar narediti sporno in diskutirati o njej (pregovarjati se glede nje), vocant animum in contraria curae V. skrbi vlečejo duha sem in tja, navzkrižne skrbi mučijo srce, ad integritatem maiorum spe suā hominem vocabant Ci. upali so (nadejali so se), da bo prav tako pošten kot njegovi predniki, socios in regna vocare V. pozvati kot tovariše (družnike, sodruge) v kraljestvo, hunc illum fatis … portendi generum paribusque in regna vocari auspiciis V. da ga (usoda) kliče k vladarstvu, in commune honores vocare L. narediti za skupne, vocare aliquem in partem Ci. narediti (delati) koga deležnega, (u)deležiti koga, poskrbeti, da je kdo deležen česa; z gen. (česa): in partem praedae vocare deos L. ali Iovem vocare in partem praedamque (ἑ`ν διὰ δυοῖν = in partem praedae) V., se in partem curarum ab illo vocatum T., in partem hereditatis mulieres vocatae sunt Ci. del dediščine je kot delež pripadel ženskam, del dediščine so kot delež dobile ženske; tako tudi: vocandos … in portionem muneris Ionios Iust.