Franja

revenir* [rəvnir] verbe intransitif vrniti se (à k, v); zopet priti; opomoči si (od bolezni, od strahu); ponoviti se (dogodek); opustiti (d'une erreur zmoto); ugajati, prijati; spahovati se (jed); veljati, stati (stanem); juridique vložiti priziv (contre proti)

en revenir preboleti (bolezen)
j'en suis revenu premislil sem si
revenir à dire pri tem ostati, da ...
quand on l'a contrarié, il ne revient pus facilement če mu je kdo ugovarjal, tega on zlepa ni pozabil
pour en revenir à da se vrnemo (nazaj) k
s'en revenir (familier) nazaj priti, vrniti se
ne pas en revenir de quelque chose česa ne pojmiti, razumeti, ne se moči dovolj (na)čuditi čemu
cela revient à dire que ... to se pravi, da ...
le boudin me revient spahuje se mi po klobasi
revenir à la charge (familier) ne popustiti, spet poskusiti, znova napasti
revenir sur le compte de quelqu'un spremeniti svoje mnenje o kom
revenir sur sa promesse ne držati obljube
revenir sur l'eau zopet splavati, priti na površje
revenir à l'esprit priti na um
sa figure me revient njegov Obraz mi je všeč
revenir de loin (figuré) kot iz sanj se zbuditi
cela revient au même to pride na isto, je isto
revenir d'une mode ne se več držati neke mode, opustiti
(sembler) revenir de l'autre monde (figuré) kot z lune priti
son nom ne me revient pas ne morem se spomniti njegovega imena
revenir sur ses pns obrniti se, figuré premisliti si
ce pantalon me revient à 100 francs te hlače me stanejo 100 frankov
revenir à la question, au sujet, au fait, à ses moutons zopet priti k stvari, vrniti se k predmetu
revenir sur le tapis priti zopet na tapet; priti zopet v razgovor
revenir (à soi) spet k sebi priti, spet se zavesti
revenir à la vie ozdraveti
je n'en reviens pas tega ne morem pojmiti; zelo sem začuden ob tem
il est revenu de tout vse mu je indiferentno
il m'est revenu que ... slišal sem, da ...
il me revient cinq francs pet frankov dobim nazaj
cela me revient de droit to mi po pravu, po zakonu pripada
cela ne me revient pas to mi ni všeč, mi ne prija
il revient des esprits straši
il n'y a pas à y revenir stvar je odločena, primer je končan
n'y revenez plus ne naredite tega še enkrat!
la raison lui revient (on) prihaja zopet k pameti

révérence [reverɑ̃s] féminin globoko spoštovanje; priklon, poklon

sauf révérence, révérence parler (familier) oprostite (grobi besedi), toda ...
avoir de la révérence pour quelqu'un imeti globoko spoštovanje do koga
faire sa révérence à quelqu'un prikloniti se komu
tirer sa révérence prikloniti se komu ob poslovitvi; familier ne preveč vljudno oditi

revolt² [rivóult] neprehodni glagol
upreti se, (s)puntati se (against proti)
odpasti (from od)
figurativno čutiti odpor do, zgražati se, zgroziti se, biti ogorčen
prehodni glagol
spuntati, povzročiti odpor (stud, ogorčenje zgražanje), navdati z ogorčenjem, ogorčiti, (z)revoltirati

to revolt against dvigniti se proti; upreti se
to revolt from odkloniti priznanje nadoblasti
to revolt to the enemy upreti se in preiti k sovražniku
my conscience revolts at this idea vest se mi upre, zgrozi ob tej misli
my nature revolts against this treatment moja narava se upira temu ravnanju
to be revolted at upreti se (čemu)
your bad manners revolt me vaše slabe manire me odbijajo

revoltírati (se) to revolt (proti against), to be in revolt

revoltírati (se) in preiti k sovražniku to revolt to the enemy
tvoje slabe manire me revoltirajo your bad manners revolt me
moja vest revoltira ob tej ideji my conscience revolts at this idea

révolu, e [revɔlü] adjectif potekel, minul; dokončan

à 60 ans révolus ob, po izpolnjenem 60. letu
après une année révolue po preteku enega leta
avoir 50 ans révolus izpolniti 50 let starosti

revolver [-ue-, pp revuelto] znova obrniti, obračati, sem in tja premikati, stresti; prekopati; (s)kaliti (vodo); v nered spraviti; razburiti, (na)ščuvati, podpihovati; preriti, prebrskati, prelistati; spreti; zamotati, zaviti; vejati (žito); premisliti; (pre)mešati

revolver bien dobro premešati
revolver cielo y tierra vse moči zbrati
revolver los papeles brskati po papirjih
revolver la pasta testo gnesti
revolver con el molinillo žvrkljati, raztepati
revolver en la mente, revolver entre sí tuhtati (pri sebi)
eso revuelve el estómago človeku se obrača želodec ob tem
revolverse premikati se sem in tja, ganiti se
revolverse contra el enemigo spet navaliti na sovražnika
no puede uno revolverse aquí človek se še ganiti ne more tu

rhēctae -ārum, m (gr. ῥῆκται) rékti, vrsta potresa, ob katerem zemlja razpoka: quorum (sc. motuum) impulsu dissilit tellus, r[h]ectae sunt nominati Ap.

rhénan, e [renɑ̃, an] renski

le pays rhénan dežela ob Renu, Porenje

Rhīnocolūra -ae, f (Ῥινοκόλουρα) Rinokolúra, znamenito mesto na obali Sredozemskega morja ob egiptovsko-sirski meji: L., Sen. ph. Pisano tudi Rhīnocorūra -ae, f (Ῥινοκόρουρα) Rinokorúra: Hier.

Rhodanus -ī, m (Ῥοδανός) Ródan, glavna reka jugovzhodne Galije (zdaj Rhone): C., L., O., H., Mel., Mart., Plin. idr.; meton. Poródanci, Gálci: Lucan. Od tod

1. Rhodanītis -idis, f k Ródanu sodeč, ródanski: urbes Sid. ob Rodanu ležeča.

2. Rhodanūsia -ae, f Rodanúzija, poznejše ime mesta Lugdunum v Galiji (zdaj Lyon): Sid.

Rhodos in Rhodus -ī, f (Ῥόδος)

1. Ródos, znameniti otok ob jugozahodni obali Male Azije z istoimenskim glavnim mestom (zdaj Rodos): Ci., C., L., Plin., H., O. idr. — Od tod adj.
a) Rhodius 3 (Ῥόδιος) z Ródosa izhajajoč (izvirajoč, prihajajoč), ródoški, ródijski: T., Varr., O., Gell., Col., Suet., uva V., Rhodii oratores Ci. (ki ubirajo srednjo pot med atiško jedrnatostjo in azijsko razvlečenostjo); subst. Rhodius -iī, m Rodošán (Ródošan), Ródijec: Sen. ph.; pl.: Ci. idr.
b) Rhodiacus 3 (Ῥοδιακός) z Ródosa izhajajoč (izvirajoč, prihajajoč), ródoški, ródijski: Vitr., Plin.
c) Rhodiēnsis -e z Ródosa izhajajoč (izvirajoč, prihajajoč), ródoški, ródijski: hospes Suet., civitas Gell.; pl. subst. Rhodiēnsēs -ium, m Rodošáni (Ródošani), Ródijci, preb. otoka Rodos: Ca.

2. Róda, nimfa otoka Rodos, ljubica sončnega boga: O.

Rhōsacēs -is, m Rózak, Perzijec, ki se je ob Graniku boril z Aleksandrom Velikim: Cu.

rhyparographus -ī, m (gr. ῥυπαρογράφος) riparográf = slikar (na)gnusnosti, slikar skrunobnik, ki slika le gnusne, skrune, nizkotne predmete: tonstrinas sutrinasque pinxit et asellos et obsonia ac similia, ob haec cognominatus rhyparographos, in iis consummatae voluptatis, quippe eae pluris veniere quam maximae multorum Plin.

ribasso m

1. trgov. padec, padanje; pog. popust:
essere in ribasso pren. biti ob spoštovanje, ugled, moč
fare un ribasso napraviti popust
vendere a ribasso prodajati s popustom (npr. med razprodajami)

2. ekon. padanje (cen, tečajev), baisse, medvedji trg:
giocare al ribasso špekulirati na padec (cen, tečajev)

ricevere v. tr. (pres. ricevo)

1. sprejeti, sprejemati, dobiti:
ricevere un regalo prejeti darilo
ricevere lo stipendio prejeti, dvigniti plačo

2. prejemati (kapaciteta):
lo stadio può ricevere cinquantamila spettatori štadion lahko prejme petdeset tisoč gledalcev

3. čutiti:
ricevere sollievo čutiti olajšanje

4. sprejemati (goste, stranke):
il lunedì non riceve absol. ob ponedeljkih ne sprejema strank

5. sprejemati (radijske, telefonske signale)

ride^*2 [ráid]

1. neprehodni glagol
jahati, jezditi; okobal sedeti; biti primeren za ježo; voziti se, peljati se; (o ladji) plavati na, gibati se, usidrati se, biti zasidran; drveti, hitro voziti; plavati (on nad)
ležati, mirovati, počivati (on na)
obračati se (on na)
tehtati v jahalni obleki
ameriško, sleng pustiti (stvari) teči

he rides well on dobro jaha, je dober jezdec
to ride on s.o.'s knees jahati komu na kolenih
he rides just under 11 stone v jahalni obleki (na konju) tehta malo manj kot 70 kg
do you mind riding with your back to the engine? vam je vseeno, če se peljete s hrbtom obrnjeni proti lokomotivi?
to ride at an anchor biti zasidran
to ride for a fall vratolomno jezditi (jahati), figurativno nesmotrno delati (ravnati, postopati), drveti v pogubo, biti pred padcem (o vladi itd.)
to ride to hounds goniti (divjad) s psi, iti na lov (na lisico), loviti
some boys ride to school nekaj dečkov se vozi (s kolesom) v šolo
turf rides soft rušnat (travnat) teren nudi prijetno jahanje
distress was riding among the people revščina je vladala med ljudmi
let it ride! ameriško, sleng pusti(te), naj stvar gre, kot hoče!
to ride and tie izmenoma jahati in pešačiti (ob konju), figurativno menjavati se pri delu

2. prehodni glagol
jahati (a horse konja)
jezditi, okobal sesti na; pustiti (koga) jahati; sedeti na; voziti (bicikel); prejezditi (deželo); dohiteti, prehiteti; (često pasivno) obvladati, tlačiti, mučiti, tiranizirati; (o živalih) naskočiti
ameriško prevoziti z avtom, prejahati (razdaljo, zemljišče itd.)

to ride an unbroken horse jahati neukročenega konja
to ride a bicycle voziti kolo, peljati se na kolesu
to ride a child on one's knees ujcati otroka na kolenih
father rides his child on his back otrok jaha na očetovem hrbtu
to ride one's horse at an obstacle pognati konja čez zapreko
to ride the high horse figurativno oblastno, gospodovalno se vesti, prevzetovati
to ride a hobby figurativno (za)jahati svojega konjička
to ride a joke to death ponavljati šalo (dovtip) tako dolgo, da izgubi vrednost (postane dolgočasna)
the nomads rode the desert nomadi so prejezdili puščavo
they rode him on their shoulders nesli so ga na ramenih
to ride a race udeležiti se konjske dirke
to ride shank's mare sleng pešačiti
to ride the waves jahati ali plavati na valovih

riempire

A) v. tr. (pres. riēmpio)

1. polniti, napolniti, zapolnjevati (tudi pren.):
a ogni incontro mi riempie le orecchie di pettegolezzi ob vsakem srečanju mi napolni ušesa s čenčami
riempire una lacuna zapolniti vrzel, praznino
riempire lo stomaco nasititi se
riempire un tramezzino nadevati, obložiti kanape (sendvič)
riempire i vuoti zapolniti prazna mesta (v upravi)

2. izpolniti, izpolnjevati (obrazec)

B) ➞ riempirsi v. rifl. (pres. mi riēmpio)

1. napolniti, polniti se (tudi pren.):
alla vista delle atrocità della guerra il cuore si riempie di sdegno impotente ob pogledu na vojne grozote človeka obide nemočno ogorčenje

2. nasititi se, nabasati se

rijèka ž (ijek.), réka ž (ek.) reka: velika, duboka, hladna, bistra rijeka; duž -e ob reki; niz -u po reki navzdol; uz -u po reki navzgor

rimanere^* v. intr. (pres. rimango)

1. ostati, ostajati; obstati; biti, nahajati se:
dove siamo rimasti? kje smo ostali? (pripoved)
tutti i beni rimangono al figlio maggiore vse imetje ostane starejšemu sinu
cose da far rimanere ob tem človek kar obstane
rimanere in carica ostati na položaju
la casa rimane sulla destra della piazza hiša leži na desni strani trga

2.
rimanere confuso, meravigliato biti zmeden, začuden
rimanere vedovo ovdoveti
rimanere all'asciutto, al verde biti, ostati brez prebite pare
rimanere in asso ostati sam, biti puščen na cedilu
rimanere a braccia aperte biti začuden, presenečen
rimanere in camicia obubožati, priti na beraško palico
rimanerci biti prevaran; pog. umreti
rimanere in forse biti v dvomu
rimanere indietro zaostajati (tudi pren.);
rimanere scoperto biti neporavnan (račun)
rimane sospeso o stvari je treba odločiti

3. ostati (preostanek); preostajati; preživeti:
non mi è rimasto un soldo ostal sem brez fičnika
non ci rimane che aspettare ne preostane nam drugega, kot da počakamo

rīpārēnsis (rīpāriēnsis: Cod. Th. ) -e (rīpa) (o)brežen: milites, legiones Aur., Cod. I., Cod. Th. nastanjeni (nastanjene) ob bregu (Donave).