Franja

frequento -āre -āvī -ātum (frequēns)

I.

1. v velikem številu zbrati, sklicati, vkup spraviti: casu hic dies scribas ad aerarium frequentarat Ci., populum tabernis clausis frequentare Ci.

2. obljuditi, naseliti, zasesti, oživiti: ea loca cultoribus frequentabantur S. prebivalci so oživljali, fr. urbes Ci., solitudinem Italiae fr. Ci., Pactolon Satyri Bacchaeque frequentant, at Silenus abest O. Italiam duodetriginta coloniarum numero frequentavit Suet.; ret.: contiones legibus fr. L. oživiti s svetovanjem zakonov. —

II.

1. v velikem številu obiskovati, večkrat hoditi, — zahajati, skupaj vreti, zbirati se: iuventus, quae domum Catilinae frequentabat S., opifices agrestesque frequentabant Marium S., so se zbirali okoli Marija, ne coetu (concursu) salutantium frequentaretur T. da ga ne bi trumoma obiskovali, frequentabant eius domum optimi iuvenes Q.

2. slavnosti trumoma obhajati, praznovati: publicum est, quod civitas universa frequentat, ut ludi, dies festus, bellum Ci. (zevgma): fr. dies sollemnes, exsequias Suet.; occ. (o posameznikih) praznovati (obhajati) z mnogimi drugimi: regis adest coniux arcanaque sacra frequentat O., accessi sacris Bacchēaque sacra frequento O., quando Quinquatruum festos dies apud Baias frequentabat T. —

III.

1. pogosto (večkrat) obiskati, = obiskovati, večkrat hoditi, večkrat zahajati: loca ob calorem minus frequentata S. redkeje obiskovani kraji, dum deus Eurotan frequentat O., nostras domos ut et ante frequentat O., qui Pacarium frequentabant T. ki so ga navadno obiskali, princeps locum assidue frequentavit Suet.

2. metaf. ponavljati: „Hymen“ clamant, „Hymenaee“ frequentant O. ponovno kličejo. — Od tod adj. pt. pf. frequentātus 3

1. obilno preskrbljen, obilujoč s čim, bogat s čim: aliud genus est non tam sententiis frequentatum … Ci.

2. pogosto rabljen ali obiskovan, pogost(en), navaden: pavimenta, aromatitis reginis frequentata Plin.; abl. n. adv. frequentātō pogosto(ma), često: Ap.

frȅser m, frȅs m (n. fressen) nizko pog. vrsta šahovske igre, v kateri zmagovalec ostane brez figur, frespartija

fresh-run [fréšrʌn] samostalnik
zoologija mladi losos, ki je pravkar priplaval iz morja v reko

fréter [frete] verbe transitif dati, vzeti (ladjo, letalo, familier vozilo) v najem; opremiti, figuré okrasiti

fréter un car, un navire à quelqu'un vzeti od koga izletniški avtobus, ladjo v najem

fréteur [-tœr] masculin dajalec ladje v najem, lastnik ladje, brodar

Freund-Feind-Denken, das, mišljenje v črno belih kalupih

fricasé moški spol razkosano meso v omaki

fricassee [frikəsí:] samostalnik
dušeno sekljano meso v omaki

fricassée [-kase] féminin razkosano meso v omaki

lapin masculin en fricassée zajčji ragu
fricassée de poulet piščanec v obari
fricassée de museaux (familier) splošno poljubovanje

fricot [friko] masculin meso v omaki, ragu; familier (kuhana) jed

faire le fricot kuhati jed

fricoter [frikɔte] verbe transitif, populaire kuhati v omaki, pripravljati (jed); figuré snovati, nameravati (nekaj nepoštenega); commerce falzificirati (knjige); verbe intransitif priti do nedovoljenih ugodnosti; populaire, militaire, vieilli zabušavati

fricoter avec quelqu'un biti s kom domenjen, delati skupaj s kom

frīgeō -ēre (—) (—) (prim. gr. ῥῖγος zmrzal, ῥιγέω in ῥιγόω zmrzujem, lat. frīgus, frīgidus)

1. mrzel, hladen, otrpel biti: Cels., Petr. idr., si non totus friget Ter., frigente sanguine Cu., pedes manusque non frigent Pers.; occ. = mrtev biti: corpusque lavant frigentis et unguunt V.

2. klas. le metaf.
a) onemogel, slaboten, medel, brez ognja biti, pešati: in re frigidissima cales, in ferventissima friges Corn., frigent … in corpore vires V., stupere atque frigere Q., frigens animis turba Sil.; preg.: sine Cerere et Libero friget Venus Ter. in po njem Ci.
b) zasta(ja)ti: ubi friget (sc. sermo) Ter., cum omnia consilia frigerent Ci. ko niso vedeli ne naprej ne nazaj, frigere ac torpere senis consilia L. da so ob ogenj in živost, iudicia frigent S. so brez posla.
c) hladno sprejet biti, neupoštevan ostati, v nemilosti biti, v zameri si biti s kom: nimirum hic homines frigent Ter., friget patronus Antonius Ci., plane iam frigeo Ci. ep., quare tibicen Antigenidas dixerit discipulo sane frigenti ad populum: „mihi cane et Musis!“ Ci.

frīgidārius 3 (frīgidus) ki ima v sebi kaj mrzlega, hladilen: ahenum Vitr. z mrzlo vodo, cisterna Petr., cella (balinei) Plin. iun. hladilnica. Subst.
a) frīgidāria -ae, f hladilnica (v kopališču): Vitr.
b) frīgdāria (skrč. iz frīgidāria) -ōrum, n hladne shrambe za jedi: Luc. ap. Prisc.

Frischgewicht, das, teža v svežem stanju

fristgemäß pravočasen, v roku

fristgerecht v roku; pravočasno

fritter¹ [frítə] samostalnik
ocvrto sadje v testu, cvrtnjak; košček, odpadek

frogman [frɔ́gmən] samostalnik
vojska vojak za diverzantske akcije v vodi; žabar; "človek-žaba"

frommen biti v prid (čemu)

frȍnda ž (fr. fronde) fronda, socialno-politično gibanje v 17. st. proti absolutizmu v Franciji